Jedro

Navedbe zakonite zastopnice v dopisu ne zadostujejo za zaključek, da je zatrjevala opravičljiv razlog za odsotnost z naroka, saj ni zatrjevala, da je bolezen nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Navedbe tudi niso bile podprte z dokazi, ki bi sodišču prve stopnje omogočali zaključek, da je zatrjevani razlog za odsotnost z naroka dejansko podan.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 26436/2008 z dne 4.3.2009 v veljavi v 1. in 3. odstavku izreka (1. odstavek izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni od vročitve prepisa sodbe tožeči stranki plačati pravdne stroške v znesku 90,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku paricijskega roka do plačila (2. toka izreka).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pritožuje tožena stranka iz vseh dovoljenih pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, v katerem je mogoče izpodbijati sodbo le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki in prepisi. Dejstvo, da je tožeča stranka na podlagi Pogodbe o poslovnem sodelovanju za toženo stranko izvajala deratizacijo v objektih, ki jih je upravljala tožena stranka, je sodišče prve stopnje štelo kot nesporno, zato v zvezi s tem dejstvom ni izvajalo listinskih dokazov. Tako ne drži pritožbeni očitek, da je navedeno sodišče prve stopnje nepravilno preneslo iz listinskega dokaza v sodbo.

7. Pritožbenih očitkov, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo navedb tožene stranke iz pripravljalne vloge z dne 15.12.2010, ni mogoče upoštevati (prvi odstavek 286.b člen ZPP). Sodišče prve stopnje je na naroku za glavno obravnavo z dne 19.3.2012 pojasnilo razloge, zaradi katerih te pripravljalne vloge ni upoštevalo. Tožena stranka v zvezi s takšno odločitvijo sodišča prve stopnje ni uveljavljala kršitve določb pravdnega postopka, kot ji to nalaga prvi odstavek 286.b člena ZPP (takoj, ko je to mogoče), v pritožbi pa tudi ne navaja, da te kršitve brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.

8. V skladu s 115. členom ZPP lahko sodišče preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Če stranka ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Upravičenost izostanka se izkazuje z zdravniškim opravičilom, ki je izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.

9. Zakonita zastopnica tožene stranke je v dopisu z dne 20.4.2013 navedla, da se naroka z dne 23.4.2013 ne bo mogla udeležiti, ker je zbolela, zato prosi za preložitev naroka. Navedeno ne zadostuje za zaključek, da je zatrjevala opravičljiv razlog za odsotnost z naroka, saj ni zatrjevala, da je bolezen nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Navedbe v predmetnem dopisu tudi niso bile podprte z dokazi, ki bi sodišču prve stopnje omogočali zaključek, da je zatrjevani razlog za odsotnost z naroka dejansko podan. Pritožbena navedba, da je bilo dopisu priloženo zdravniško opravičilo, vendar slednje ni bilo v predpisani obliki, nasprotuje podatkom v spisu. Ustreznih dokazil ni tožena stranka predložila niti kasneje, prav tako jih ne prilaga pritožbi. Od povprečno skrbne stranke je moč pričakovati, da ve, da opravičenje izostanka pomeni navesti opravičljive razloge, zaradi katerih se naroka ne bo mogla udeležiti ter k temu priložiti tudi ustrezna dokazila, iz katerih izhaja, da na narok ne more priti oziroma na njem sodelovati in da je razlog za to nenaden in nepredvidljiv. Pritožba zato neutemeljeno navaja, da bi jo moralo sodišče prve stopnje v skladu s 108. členom ZPP, ki ureja ravnanje z nepopolnimi vlogami, pozvati k predložitvi zdravniškega opravičila na ustreznem obrazcu.

10. Kot že pojasnjeno, mora biti opravičilo z naroka konkretizirano in podprto z dokazi (če teh ni, je treba vsaj navesti, da bodo dostavljeni kasneje, ob prvi priložnosti). Tej zahtevi v obravnavanem primeru ni bilo zadoščeno, zato je sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko ni preložilo naroka za glavno obravnavo z dne 23.4.2012. Ker se zakonita zastopnica tožene stranke ni udeležila naroka, na katerem bi morala biti zaslišana kot stranka, je sodišče prve stopnje iz upravičenega razloga ni zaslišalo. Očitana kršitev pravice do dokaza (absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) zato ni podana.

11. Pritožbeni očitki, s katerimi tožena stranka nasprotuje dejanskim ugotovitvam in meri na drugačno dokazno oceno, predstavljajo nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, zato pritožbeno sodišče nanje ni odgovarjalo.

12. Iz dejanskih ugotovitev, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja, da: - je na podlagi Pogodbe o poslovnem sodelovanju tožeča stranka za toženo stranko izvajala deratizacijo v objektih, ki jih je upravljala tožena stranka, - v Pogodbi o poslovnem sodelovanju sta se pravdni stranki dogovorili, da je tožena stranka dolžna tožečo stranko pisno obvestiti, če v katerem od objektov preneha njen status upravnika, - tožena stranka ni dokazala, da je tožečo stranko na kakršenkoli način obvestila o tem, da je njena pogodba o upravljanju prenehala, zato je bila v skladu s Pogodbo o poslovnem sodelovanju še vedno zavezana za plačilo opravljenih storitev deratizacije, - tožeča stranka je dne 30.6.2008 kvalitetno opravila storitev deratizacije in za opravljeno storitev izdala toženi stranki račun, - opravljene storitve deratizacije tožena stranka ob zapadlosti ni plačala, - tožena stranka ni ugovarjala višini tožbenega zahtevka.

13. Ker je tožeča stranka izpolnila svojo pogodbeno obveznost, tožena stranka pa svoje pogodbene obveznosti ni izpolnila, saj tožeči stranki ob zapadlosti ni plačala opravljene storitve po podjemni pogodbi, hkrati pa tožena stranka ni dokazala okoliščin, ki bi jo eventualno lahko razbremenile plačila, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo (pogodbeni statut, 9., 299. in 378. člen Obligacijskega zakonika) in toženi stranki pravilno naložilo v plačilo glavnico v višini 212,76 EUR in zakonske zamudne obresti od dneva zamude.

14. Ker v pritožbi uveljavljani dovoljeni pritožbeni razlogi niso podani in pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15. Pritožbeno sodišče je odločilo še o stroških pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP). Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP).

16. Na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP je v tem sporu odločala sodnica posameznica.