Jedro

Če delavec po vrnitvi na delo po začasnem čakanju nasprotuje razporeditvi na drugo delovno mesto in na tem delovnem mestu zaradi nedokončnosti razporeditve ni pripravljen nastopiti dela, se mora ob rednih prihodih na delo javljati nadrejenemu delavcu na dotedanjem delovnem mestu (ob začetku delovnega časa in ne kadar koli tekom delovnega dne) in čakati na njegova navodila. Brez soglasja pristojnega nadrejenega delavca ali pismene odločitve pristojnega organa delavec ne sme ostajati doma, oz. mora takšne izostanke opravičiti iz drugih razlogov, (in ne iz razloga nestrinjanja z odrejeno razporeditvijo), da bi se lahko štelo, da je delavec izostal upravičeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v skladu z zahtevkom razveljavilo sklepa tožene stranke z dne 3.2.1993 in z dne 27.1.1994, o prenehanju delovnega razmerja tožnika zaradi več kot 5 dni neopravičenih izostankov, ugotovilo, da tožniku s 25.1.1993 delovno razmerje ni zakonito prenehalo ter mu od 26.1.1993 v breme tožene stranke priznalo neprekinjene pravice iz delovnega razmerja ter povračilo stroškov postopka. Pri tem je ugotovilo, da je tožnik od 26.1.1993 dalje dejansko izostajal z dela in se tudi po 3.2.1993 na delo ni poskušal vrniti. Njegovi izostanki po 26.1.1993 pa naj bi bili opravičljivi, ker je bil v opravičljivi zmoti glede dolžnosti prihajanja na delo v zvezi s predhodnim statusom začasnega čakanja.

Zoper gornjo sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njeno spremembo v smeri zavrnitve zahtevka, podredno pa predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V prvi vrsti graja odločanje sodišča o pavšalnem reparacijskem zahtevku, saj bi moral tožnik tudi ta del svojega zahtevka določno opredeliti, da bi se lahko tožena stranka o njem določno izjavila. Hkrati pa pritožba graja zaključek sodišča o tožnikovi domnevno opravičljivi zmoti glede dolžnosti prihajanja na delo po 20.1.1993 oz. 26.1.1993, ki naj bi bil v nasprotju z materialnimi dokazi, ki se nahajajo v spisu.

Pritožba je utemeljena.

Ob dejstvih, da se v sodnem spisu nahaja sklep o čakanju na delo tožnika "od 1.4.1992 do najdalje 3.9.1992", z dne 31.3.1992 (priloga A 1), da drugi sklepi o čakanju na delo tožnika niso izkazani, da je izkazan telegramski poziv tožnika z dne 19.1.1993 oz. 20.1.1993, da se zaradi dela takoj javi pri pomočnici direktorja za upravno-pravne zadeve S. S. (priloga A 14), da mu je tega dne navedena izdala sklep o razporeditvi na delo voznika I in ni izkazano, da bi ga hkrati eventualno ustno napotila na nadaljnje čakanje, zaključek sodišča, da bi bil tožnik v zmoti, v katero naj bi ga spravila tožena stranka, da je po 21.1.1993 oz. 26.1.1993 še naprej lahko doma na čakanju, dejansko nasprotuje vsem navedenim dokazom, do katerih se prvostopno sodišče pri oblikovanju svojega zaključka niti ni izrecno opredelilo. Zato je bila pri izdaji izpodbijane sodbe dejansko storjena absolutno bistvena kršitev pravdnega postopka iz 14. tč. 339. člena ZPP. Prav tako pritožba utemeljeno graja, da je prvostopno sodišče pristalo na zgolj pavšalno opredeljen reparacijski zahtevek, o katerem se tožena stranka ni mogla določno izjaviti. Tako pavšalno opredeljen zahtevek je sposoben za obravnavo v delovnem sporu le, kolikor tožena stranka izrecno pristane na zgolj načelno odločitev glede pravic iz delovnega razmerja. Brez tega pa pomeni odločanje o nekonkretiziranem zahtevku relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339. člena ZPP, ki je v tem primeru lahko vplivala na odločitev o sicer spornem obsegu pravic za čas prenehanja delovnega razmerja.

Iz obeh razlogov je bilo potrebno izpodbijano sodbo razveljaviti, da bo lahko v ponovljenem postopku prvostopno sodišče gornje napake odpravilo. Pri tem glede vprašanja upravičenosti tožnikovih izostankov od 26.1.1993 dalje prvostopno sodišče ne bo moglo mimo materialnih dokazov, ki se nahajajo v spisu. Glede pravnih pravil o pozivu delavca, ki mu je obdobje začasnega čakanja poteklo, pa pritožbeno sodišče šteje, da se je tak delavec dolžan pozivu na delo odzvati oz. se po zaključku čakanja na delo zglasiti. Če pri tem nasprotuje hkratni razporeditvi na drugo delovno mesto in na tem delovnem mestu zaradi nedokončnosti razporeditve ni pripravljen nastopiti dela, se mora ob rednih prihodih na delo javljati svojemu nadrejenemu delavcu na dotedanjem delovnem mestu (ob začetku delovnega časa in ne kadar koli tekom delovnega dne) in čakati na njegova navodila. Brez soglasja pristojnega nadrejenega delavca ali pismene odločitve pristojnega organa delavec ne sme ostajati doma, oz. mora takšne izostanke opravičiti iz drugih razlogov, da bi se lahko štelo, da je delavec istal upravičeno.

Ob presoji pravno-relevantnih dejstev v gornjem smislu in končnem odločanju v ponovljenem postopku, bo prvostopno sodišče ponovno odločilo tudi o tožnikovih stroških postopka.