Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica od toženke terja plačilo odškodnine iz naslova poslovne odškodninske odgovornosti. Škoda naj bi ji nastala zato, ker je toženka kot pooblaščenka v imenu in za račun tožnice sklenila škodljivo najemno pogodbo, pri čemer je kot pravna strokovnjakinja ravnala v nasprotju s tožničinimi interesi. Škoda se kaže kot razlika med najemnino, ki bi jo tožnica (lahko) prejela, če ne bi bila sklenjena sporna najemna pogodba.

2. Sodišče prve stopnje je z delno in vmesno sodbo in sklepom odločilo, da: a) se dovolita spremembi tožbe z dne 13. 3. 2019 in 1. 9. 2021 (točka I. izreka), b) se zavrne tožbeni zahtevek za plačilo 263.203,20 EUR z ZZO od zneska 213.408 EUR od 1. 9. 2021 dalje, od zneska 28.454,40 EUR od 12. 3. 2012 dalje in od 21.340,80 EUR od 1. 9. 2021 dalje (točka II. izreka), c) je tožbeni zahtevek v preostalem delu po podlagi utemeljen (točka III. izreka) in č) se obravnava v tem delu glede višine, v celoti pa glede stroškov postopka znova odpre (točka IV. izreka).

3. Zoper sodno odločbo sodišča prve stopnje sta se pritožili obe pravdni stranki, sodišče druge stopnje pa je njuni pritožbi zavrnilo ter potrdilo odločbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj: "- Ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je zastaralni rok za terjatve, ki jih je tožeča stranka uveljavljala v spremembi tožbe z dne 13. 3. 2019 v zvezi s solastniškim deležem, ki ga je pridobila od A. A. v letu 2017, začel teči naslednji dan po sklenitvi najemne pogodbe z dne 13. 5. 2009 in je terjatev tudi za tožečo stranko zastarala 14. 5. 2014 oziroma ali je tudi za tožečo stranko zastaranje za iztoževanje tistega dela odškodnine, ki se nanaša na solastni delež, ki ga je tožeča stranka pridobila v letu 2017, začelo teči že z dnem sklenitve najemne pogodbe v letu 2009, čeprav vse do 2017 ni imela aktivne legitimacije za vložitev takšne tožbe? - Ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je zahtevek iz naslova povečanega lastniškega deleža na stanovanju zastaran, ker tožeča stranka ni pojasnila razlogov, zaradi katerih njena pravna prednica A. A. ni uveljavljala odškodnine od sklenitve pogodbe leta 2009 dalje v zastaralnem roku 5 let oziroma ali na zastaranje terjatev, ki jih je tožeča stranka uveljavljala v spremembah tožbe v letu 2019 in 2021, lahko vpliva ravnanje pravne prednice, ki v zastaralnem roku 5 let od sklenitve pogodbe ni uveljavljala "dela odškodnine", ki izvira iz njenega solastniškega deleža? - Ali je Višje sodišče v Ljubljani zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko je kljub temu, da je odločilo, da je sodišče prve stopnje odločitev o zastaranju zavrnjenega dela zahtevka argumentiralo diametralno drugače in po mnenju Višjega sodišča materialnopravno zmotno, kar samo podalo drugo materialnopravno utemeljitev in posledično drugačno dejansko stanje, glede katerega v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo izvedeno materialno procesno vodstvo in je bilo s tem strankam onemogočeno varstvo pravice do izjave (sodba Višjega sodišča pomeni za stranke popolno presenečenje) in varstvo načela neposrednosti in kontradiktornosti, ali pa bi bilo pravno pravilno postopanje Višjega sodišča takšno, da bi v izogib izdaji sodbe presenečenja strankam postopka poslali pisni poziv k pisni izjavi ali jih vabilo na sejo, ob predpostavki, da je sodišče druge stopnje uporabilo pravno podlago, na katero se nobena izmed pravdnih strank ni sklicevala in je tudi ni navajala v pritožbah zoper določitev sodišča prve stopnje?"

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). V konkretni zadevi zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).