Jedro

Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta predstavlja po naravi odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tako ne gre za plačilo plače, neto plača v tujini pa je le osnova za izračun odškodnine. Določba 1. alineje drugega odstavka 4. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami na obveznost tožene stranke za plačilo prispevkov in davka od odškodnine za premoženjsko škodo nima vpliva, saj Uredba ureja plače pripadnikov stalne sestave vojske v tujini pri opravljanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče je izdalo sodbo, s katero je razsodilo: "I. Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni tožeči stranki po predhodnem plačilu davkov in prispevkov plačati: - znesek 2.444,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 2. 2010 dalje do plačila, - znesek 3.553,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 3. 2012 dalje do plačila.

II. Zavrne se, kar tožeča stranka zahteva več ali drugače: - po predhodnem plačilu davkov in prispevkov plačilo zneska 222,42 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 2. 2008 dalje do plačila, - zakonske zamudne obresti od zneska 2.444,64 EUR za čas od 17. 2. 2008 do 14. 2. 2010, - po predhodnem plačilu davkov in prispevkov plačilo zneska 323,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 3. 2013 dalje do plačila.

III. Tožena stranka krije sama svoje stroške postopka, tožeči stranki pa je dolžna povrniti njene stroške postopka v znesku 756,22 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega naslednjega den po izteku roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila."

2. Zoper navedeno sodbo v delu, ki se nanaša na plačilo davkov in prispevkov v I. točki izreka, vlaga pritožbo tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani del sodbe spremeni tako, da zahtevek za plačilo prispevkov in davkov zavrne ter ji prizna pritožbene stroške, podredno pa, naj izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje. Plača za tožnikovo delo je sicer določena v nominalnem znesku. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami ne določa, da je treba od tega dohodka poravnati prispevke in davke, saj določa, da je osnova za obračun prispevkov, davkov in drugih dajatev ter obveznosti plača, ki bi jo pripadnik prejemal za delo v Republiki Sloveniji. Tožnik nima pravne podlage za zahtevek, da se od odškodnine nadomestila za neizrabljene dni tedenskega počitka odvedejo davki in prispevki. Znesek plače v pogodbi o zaposlitvi je hkrati dejansko izplačilo, ki ga pripadnik prejme na transakcijski račun. Prvi odstavek 42. člena Zakona o dohodnini namreč določa, da se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja javnemu uslužbencu, po zakonu, ki ureja razmerje plač v javnem sektorju, napotenemu na delo v tujino, vštevajo samo tisti dohodki oziroma deli dohodka iz delovnega razmerja, po vsebini in obsegu ustrezajoči dohodkov iz delovnega razmerja, ki bi jih prejemal za enaka dela v Sloveniji. Plača, določena v nominalnem znesku se ne "obruti" in se od nje ne odvajajo davki in prispevki. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnik podaja odgovor na pritožbo in v celoti prereka pritožbene ugovore tožene stranke ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu. Do sedaj za toženo stranko sploh ni bilo sporno, da je dolžna tožniku od vtoževane odškodnine oziroma nadomestila plačati tudi predpisane davke in prispevke. Sicer pa je sodišče tožniku prisodilo odškodnino in ne plačo (od katere bi že bili plačani prispevki od osnove, kot bi tožnik prejemal plačo v Sloveniji), zato sklicevanje tožene stranke na prej citirano Uredbo ni utemeljeno. Tudi sicer je potrebno spoštovati načela enakosti pred zakonom. Tožnik primeroma navaja sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 716/2015. V citirani sodbi je sodišče zavzelo stališče, da odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta predstavlja po svoji naravi odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tožnik priglaša pritožbene stroške postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti.

6. Sodišče je po izvedenih dokazih z vpogledom v listinsko dokumentacijo, ki sta jo predložila tožnik in tožena stranka ter po zaslišanju tožnika in prič A.A., B.B., C.C., D.D. in E.E. ugotovilo, da je tožnik opravljal delo na F. od 17. 8. 2007 do 21. 2. 2008 in od 24. 9. 2011 do 24. 3. 2012. Pravico do tedenskega počitka za vse delavce določa 156. člen ZDR, ki sicer določa, da ima delavec poleg pravice do dnevnega počitka, pravico do počitka v trajanju najmanj 22 neprekinjenih dni. Če mora delavec zaradi objektivnih, tehničnih in organizacijskih razlogov delati na dan tedenskega počitka, se mu zagotovi tedenski počitek na kakšen drug dan v tednu. Zakon o obrambi (Ur. l. RS, št. 82/1994 in nadalj. - ZObr) v 97.f členu določa, da ima delavec v obdobju 7 zaporednih dni poleg pravice do dnevnega počitka praviloma tudi pravico do počitka v trajanju najmanj 24 neprekinjenih ur. Prav tako Pravilnik o ureditvi določenih vprašanj delovnopravnega statusa pripadnikov Slovenske vojske pri opravljanju nalog v tujini določa, da pripadniku stalne sestave v času opravljanja nalog v tujini pripada 1 dan tedenskega počitka, ki ga lahko izkoristi izključno na območju države, v kateri opravlja naloge.

7. Pritožbeno sodišče navaja, da je neutemeljena pritožbena navedba tožene stranke, da bi moralo sodišče tožniku priznati le neto znesek, ne pa obračun bruto zneska odškodnine ter od tega zneska plačilo pripadajočih davkov in prispevkov, pri čemer se pritožbeno sodišče sklicuje tudi na enotno sodno prakso, ki jo je sprejelo v zadevah Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 1189/2012 in Pdp 1587/2014. Tako odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega dopusta predstavlja po naravi odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je potrebno obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Tako ne gre za plačilo plače, neto plača v tujini pa je le osnova za izračun odškodnine. Citirana 1. alineja drugega odstavka 4. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (Ur. l. RS, št. 67/2008, 98/2010, 41/2012, 41/2013, 47/2013, 96/2014 in 98/2015 - Uredba) na obveznost tožene stranke za plačilo prispevkov in davka od odškodnine za premoženjsko škodo nima vpliva, saj Uredba ureja plače pripadnikov stalne sestave vojske v tujini pri opravljanju obveznosti, sprejetih v mednarodnih organizacijah.

8. Plačilo prispevkov in davkov izhaja iz zakonskih določb Zakona o prispevkih za socialno varnost (Ur. l. RS, št. 5/1996 in nadalj. - ZPSV) oziroma Zakona o dohodnini (Ur. l. RS, št. 13/2011 in nadalj. - ZDoh-2), in sicer plačilo za opravljeno delo na prosti dan je prejemek iz delovnega razmerja in ne sodi v kategorijo dohodka iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo kot to določa 44. člen ZDoh-1). Prav tako po prvem odstavku 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2002 in nadalj. - ZPIZ-2,) in tretjim odstavkom 2. člena ZPSV se prispevki za socialno varnost plačajo od vseh prejemkov iz delovnega razmerja, torej tudi od odškodnine za premoženjsko škodo. Tako je tožena stranka dolžna obračunati prispevke in akontacijo dohodnine in nato odvesti akontacijo dohodnine in prispevke. Plača v Republiki Sloveniji torej služi le kot podlaga za obračun prispevkov, davkov in drugih dajatev ter obveznosti, ki bremenijo plačo pripadnika v času opravljanja vojaške službe izven države.

9. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, za kar je imelo pravno podlago v določilih 353. člena ZPP.

10. Pritožbeno sodišče je odločilo, da stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka in sicer tožena stranka iz razloga, ker s pritožbo ni uspela, tožnik pa iz razloga, ker njegov odgovor na pritožbo ni prispeval k rešitvi spora. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP.