Jedro

Tožnik je torej le delno uspel v sporu in sodišče prve stopnje je njegov uspeh ocenilo na 60%. Tudi po oceni pritožbenega sodišča uspeh tožnika v pravdi ni višji od 60%, saj sta bili dve parceli, ki sta bili predmet zahtevka, odsvojeni pred vložitvijo tožbe in je bil zahtevek v tem delu v celoti neutemeljen, na eni parceli pa tožnik ni bil moten. Moten je bil samo glede stvari, ki so bile na dveh parcelah, in je sodišče v tem delu tožbenemu zahtevku ugodilo, v ostalem pa ga je zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in v točki IV izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: - ugotovilo, da je tožena stranka odvzela tožniku posest na stvareh, ki so ne nahajale na parc .št. 250/2 in 250/3 k.o. P. in ji naložilo, da v osmih dneh vrne tožniku odvzeto posest tako, da mu vrne sledeče stvari: provizorično garažo iz kovinskih elementov dimenzij 5,6 m x 2,8 m x 5 m, motorno kosilnico na štirih kolesih, nahrbtno motorno kosilnico, specialno delovno mizo s primežem, 12 m2 polic, 3 garniture specialnih viličnih ključev, 9 kom vrtnih stolov in vrtno mizo iz lesa in železa, 100 strokovnih in leposlovnih knjig in pasjo uto iz mreže in lesa, dimenzij 5 m x 4 m (točka I izreka sklepa); - toženi stranki je v bodoče prepovedalo vsakršno takšno ali podobno motenje posesti tožnika na stvareh iz I. tč. sklepa (točka II izreka); - zavrnilo višji tožbeni zahtevek, kolikor se zahteva vrnitev v posest parc.št. 250/2, 250/3 in 250/5 k.o. P. in vrnitev premičnih stvari iz I. tč. sklepa nazaj na isto mesto na te parcele ter določitev denarne kazni v višini 5.000.000,00 SIT (točka III izreka) in - toženi stranki naložilo plačilo stroškov postopka tožniku v višini 30.617,40 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila (točka IV izreka).

Tožnik je vložil pritožbo zoper sklep o stroških (točka IV izreka) iz razloga napačne uporabe materialnega prava in kršitve določb postopka ter predlagal spremembo sklepa in naložitev stroškov v celoti skupaj z zamudnimi obrestmi toženi stranki oziroma podrejeno razveljavitev sklepa v tem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje in odločitev. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje tožniku priznalo 60 % uspeh v pravdi. Tožnik je bil moten v posesti parcel in dejstvo, da so bile parcele prodane in nato, ko so bile tožniku nasilno vzete iz posesti, prenesene v posest drugi osebi, res pomeni zavrnitev zahtevka. ker izpolnitev dejatvenega dela ni več možna in s tem tudi ni interesa za prepoved nadaljnjih motenj. Vendar to ne pomeni, da zaradi tega tožnik nima v tem delu pravice do pravdnih stroškov. Sodišče mora pravo uporabljati enako v enakih ali podobnih primerih in se pritožba sklicuje na zadevo P 364/2001, to je motenjsko pravdo, v kateri je bila tudi stvar odtujena in so bili tožeči stranki prisojeni vsi ti stroški. Tožnik ima torej pravico do pravdnih stroškov tudi v tem delu in je njegov uspeh v pravdi vsaj 90 % in mu glede na to gredo vsi stroški postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnik je s tožbo zahteval ugotovitev motenja posesti parc.št. 250/2, 250/3 in 250/5 k.o. P., vrnitev stvari, naštetih v točki I izreka sklepa na parcele, uveljavljal prepovedni in restitucijski zahtevek ter povrnitev stroškov postopka. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil tožnik zadnji posestnik parc.št. 250/2 in 250/3, preden jih je tožena stranka odsvojila (to je storila pred vložitvijo tožbe). Tožena stranka je s tem, ko je odstranila tožnikovo provizorično garažo, pasjo uto in ostale premične stvari in jih prenesla v svojo garažo, posegla in motila obstoječo posestno stanje tožnika, zato je ta upravičen do sodnega varstva posesti in je toženi stranki naložilo, da mu vrne stvari v posest ter ji prepovedalo nadaljnje motenje posesti na teh stvareh. Zavrnilo pa je zahtevek v delu, ki se nanaša na vrnitev parc.št. 250/2, 150/3 in 250/5 in vrnitev premičnih stvari iz točke I izreka sklepa nazaj na isto mesto ter določitev denarne kazni, ker je tožena stranka parc.št. 250/2 in 250/3 odsvojila, parc.št. 250/5 pa ni bila predmet prodaje in je še vedno v tožnikovi posesti, v katero tožena stranka ni posegla. Tožnik je torej le delno uspel v sporu in sodišče prve stopnje je njegov uspeh ocenilo na 60 %. Tožnik s svojo pritožbo te ocene ni omajal. 2. odst. 154. čl. ZPP, določa, da če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki naj povrne drugi stranki ustrezen del stroškov. Tudi po oceni pritožbenega sodišča uspeh tožnika v pravdi ni višji od 60 %, saj sta bili dve parceli, ki sta bili predmet zahtevka, odsvojeni pred vložitvijo tožbe in je bil zahtevek v tem delu v celoti neutemeljen, na eni parceli pa tožnik ni bil moten. Moten je bil samo glede stvari, ki so bile na dveh parcelah, in je sodišče v tem delu tožbenemu zahtevku ugodilo, v ostalem pa ga je zavrnilo. Tožnik se v pritožbi sklicuje na odločitev v zadevi P oziroma I Cp 643/2002. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne gre za identično zadevo, saj je v tisti zadevi tožeča stranka v celoti uspela s tožbenim zahtevkom, v predmetni zadevi pa je tožnik uspel le deloma. Same višine odmerjenih stroškov tožnik ni izpodbijal. Iz navedenih razlogov in ker ni zasledilo nobenih kršitev postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v točki IV izreka (2. odstavek 365. člena ZPP).

Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi stroške pritožbenega postopka (1. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 154. čl. ZPP).