Jedro

Toženec je med pravdo umrl, sodišče pa je izdalo sodbo, ki se glasi proti njemu. S tem je izdalo sodbo proti neobstoječi stranki in bistveno kršilo določbe pravdnega postopka.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, naj tožeči stranki plača 211.826,40 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 385,38 SIT od dne 6. 2. 1994, od zneska 105,06 SIT od dne 27. 2. 1994, od zneska 194,20 SIT od dne 18. 3. 1994, od zneska 877,80 SIT od dne 14. 3. 1994, od zneska 99,00 SIT od dne 25. 3. 1994, od zneska 165,00 SIT od dne 25. 3. 1994 in od zneska 210.000,00 SIT od dne 27. 11. 1998 dalje. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo še, naj tožeči povrne njene pravdne stroške v znesku 118.078,80 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 27. 11. 1998 dalje. Zoper tako sodbo sta se pritožili obe stranki, vsaka v delu, v katerem ni uspela. Tožeča stranka se pritožuje zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da toženec sploh ni ugovarjal tožnikove sokrivde. K tožencu ga je povabila V...ova. Pri njem še nikoli ni bil. Parkiral je nekako 200 m stran od javne ceste liniji balkona, tako da je avto obrnil proti cesti. Ves teren, na katerem je toženčeva hiša, in dostopna pot strmo visita proti javni cesti. V hišo je šel z zgornjega konca tako da ob prihodu, ko je bil še dan, škarpe sploh ni videl. Z V...ovo sta odhajala okoli spodnjega dela hiše in takrat je padel prek nezaščitenega dela škarpe. Zarjul j od bolečine. Tedaj se je prižgala luč. I. Č. je tožniku povedal, da j čez škarpo padlo že več ljudi, po njegovem padcu je dal toženec popraviti ograjo. Po temelju odgovarja toženec v celoti. Glede višine odškodnine se tožnik strinja, da se odračunata dva računa, datirana pred dnem nezgode, vztraja pa pri 400.000,00 SIT za telesne bolečine. Glede izgubljenega dobička navaja, da ima tvrdko, katere edini lastni je. Na koncu obeh sejmov v letu 1993 se je vpisal v knjigo rezervacij za leto 1994. Do 15. 2. 1994 bi moral skupaj s plačilom poslati izpolnjeni poli. Taka rezervacija zaradi zloma noge ni bila smiselna. Kasneje ni več sodeloval, ker zaradi nesodelovanja ni več dobil ustreznega mesta. Tožena stranka se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, saj je izdalo sodbo, ki se glasi na toženca, ki je med pravdo umrl. S smrtjo preneha človekova pravna sposobnost. Sodišče je postopek, ker je pokojni imel pooblaščenca, nadaljevalo, vseeno pa bi moralo ugotoviti, kdo je njegov procesno pravni naslednik. Nadalje je sodišče v obrazložitvi protispisno zapisalo, da naj bi toženec po dogodku naročil popravilo ograje. Sodišče je napačno odločilo o prispevku obeh strank k nastanku škode. Tožena stranka je odgovorila na pritožbo tožeče stranke. Predlaga njeno zavrnitev in navaja, da je sodišče pravilno zavrnilo zahtevek iz naslova izgubljenega dobička. Tožeča stranka je tudi zatrjevala, da je škoda nastala podjetju, tako sploh ni aktivno legitimirana. Listine in drugi dokazi, ki jih je predložil tožnik, niso jasni. Pritožbi sta utemeljeni. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo, ki se glasi proti M. N., čeprav je ta med postopkom umrl. Na podlagi določbe 1. odstavka 77. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) je lahko pravdna stranka vsaka fizična oseba. Fizična oseba preneha s smrtjo. Toženec je nesporno umrl med pravdo, tako je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijano sodb proti neobstoječi osebi in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP. Sodišču prve stopnje zaradi toženčeve smrti sicer ni bilo treba prekiniti postopka, saj je toženec v pravdi imel pooblaščenca, vseeno pa bi moralo izdati sodbo, ki bi se glasila na stranko, ki je obstajala ob koncu glavne obravnave, to je na dediče po pokojnem tožencu. Sodišče druge stopnje zato ni presojalo še drugih pritožbenih razlogov, temveč je na podlagi določbe 1. odstavka 369. člena ZPP pritožbama ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Velja pa sodišče prve stopnje še opozoriti, da izrek izpodbijane sodbe nima zavrnilnega dela, čeprav je iz obrazložitve razvidno, da je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku le delno ugodilo. S tem je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka tudi v smislu 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, saj so razlogi sodbe tako v nasprotju z njenim izrekom. Ker je sodišče druge stopnje razveljavilo izpodbijano sodbo, se odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo pridrži za končno odločbo na podlagi določbe 3. odstavka 166. člena ZPP. Na podlagi 1. odstavka 498. člena ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, je sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku uporabilo določbe ZPP, Ur. l. SFRJ, št. 4/77 - 27/90, in RS, št. 55/92.