Jedro

Z zaključkom stečajnega postopka v celoti ugasnejo vse terjatve zoper stečajnega dolžnika, nastale do začetka stečajnega postopka, ne glede na odstotek poplačila upnikov in ne glede na to, ali so jih upniki v stečaju prijavili ali ne. S tem pa je prenehala tudi zastavna pravica, saj je ta po svoji naravi le stranska pravica, ki deli usodo glavne pravice. Terjatvi, ki jo zavaruje, je podrejena tako glede nastanka in obsega kot glede prenosa, poplačila in prenehanja.

Ker je tožnik plačal terjatev, ki je prenehala, saj jo je plačal po zaključku stečajnega postopka nad dolžnikom, je plačal torej nekaj, česar ni bil dolžan, saj je zastavna pravica s prenehanjem terjatve prenehala. O njegovem pravnem interesu za izpolnitev obveznosti, ki je pogoj za subrogacijo terjatve in njenih stranskih pravic nanj po 275. členu OZ, torej ni mogoče govoriti. Zato tudi nima zahtevka proti toženi stranki kot poroku za povračilo plačanega zneska.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Murski Soboti opr. št. In z dne 21. 3. 2006 v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo (1. odst. izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna povrniti toženi stranki 1.766,53 EUR pravdnih stroškov z obrestmi (2. odst. izreka).

Tožeča stranka je proti sodbi pravočasno vložila pritožbo, zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Iz dejanskih ugotovitev prvostopnega sodišča izhaja, da je tožeča stranka zastavila svojo nepremičnino parc. št. 185/3, vl. št. 3836 k.o. M. S. v zavarovanje denarne terjatve K.b. d.d. do kreditojemalca A.. d.o.o., po Aneksu št. 1 k pogodbi o dolgoročnem kreditu št. 18/99-900 z dne 12. 10. 200. Osnovna pogodba o dolgoročnem kreditu št. 18/99-900 z dne 12. 10. 2001 je bila sklenjena med K.b.d.d. kot kreditodajalko, A. d.o.o. kot kreditojemalcem, K. d.o.o., K.L. in N. ter P.P. kot solidarnimi poroki in P.b. d.d., kot zastaviteljem. Z Aneksom št. 1 k osnovni pogodbi je tožnik vstopil v pogodbeno razmerje kot zastavitelj namesto P.b. d.d.. Tožnik kot zastavitelj je poplačal hipotekarnega upnika in s to tožbo zahteva povrnitev plačanega zneska od poroka K. d.o.o..

Zmotno je stališče prvostopnega sodišča, da zastavitelj s poplačilom hipotekarnega upnika pridobi regresno pravico za povrnitev plačanega zneska le do dolžnika, ne pa tudi do poroka. S plačilom terjatve po 275. členu Obligacijskega zakonika (OZ) preide na zastavitelja po samem zakonu upnikova terjatev z vsemi stranskimi pravicami, torej tudi pravico iz pogodbe s porokom (418. člen OZ). Kljub temu pa je odločitev prvostopnega sodišča pravilna.

Prvostopno sodišče je ugotovilo, da je bil nad dolžnikom A. d.o.o. začet stečajni postopek, ki je bil zaključen 10. 10. 2005. Z zaključkom stečajnega postopka v celoti ugasnejo vse terjatve zoper stečajnega dolžnika, nastale do začetka stečajnega postopka, ne glede na odstotek poplačila upnikov in ne glede na to, ali so jih upniki v stečaju prijavili ali ne. Takšna izguba terjatve pa ne pomeni samo njene neiztožljivosti, temveč tudi to, da je terjatev dejansko prenehala. S tem pa je prenehala tudi zastavna pravica, saj je ta po svoji naravi le stranska pravica, ki deli usodo glavne pravice. Terjatvi, ki jo zavaruje, je podrejena tako glede nastanka in obsega kot glede prenosa, poplačila in prenehanja. Zato ima svoj smisel le, če in dokler obstaja zavarovana terjatev. Če slednja preneha, ni več predmeta zavarovanja, zato tudi zavarovanja ne more biti (prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips).

Ob povedanem se izkaže, da je tožnik plačal terjatev, ki je prenehala, saj jo je plačal po zaključku stečajnega postopka nad dolžnikom. Plačal je torej nekaj, kar ni bil dolžan, saj je zastavna pravica s prenehanjem terjatve prenehala. O njegovem pravnem interesu za izpolnitev obveznosti, ki je pogoj za subrogacijo terjatve in njenih stranskih pravic nanj po 275. členu OZ, torej ni mogoče govoriti. Zato tudi nima zahtevka proti toženi stranki kot poroku za povračilo plačanega zneska.

Pritožbeno sodišče soglaša z oceno prvostopnega sodišča, da predloženi listinski dokazi ne potrjujejo trditev tožnika, da je terjatev odkupil od banke. Iz dogovora o izpolnitvi iz naslova pogodbe o dolgoročnem kreditu 18/99 z dne 7. 2. 2006 nedvoumno izhaja, da je tožnik s plačilom terjatve banki izpolnil svoje obveznosti kot zastavitelj po Aneksu št. 1 k osnovni pogodbi. Teh ugotovitev, ob trditveni podlagi, kot jo je podal, s predlaganimi pričami ne bi mogel ovreči. Ob povedanem se izkaže, da je prvostopno sodišče pravilno odločilo, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo.

Prvostopno sodišče je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP). Zmotna uporaba materialnega prava pa na pravilnost odločitve ni vplivala.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).