Jedro

Namen BPP, izražen v prvem odstavku 1. člena ZBPP, to je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, je pogojen samo z upoštevanjem socialnega položaja prosilca. Iz navedene določbe torej izrecno izhaja, da je zakonodajalec pravico do sodnega varstva po tem zakonu utemeljil z načelom enakopravnosti, torej enakostjo prosilcev v varstvu njihovih pravic.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 2133/2017 z dne 21. 2. 2018, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti stroške upravnega spora v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, kot neutemeljeno, zavrnila prošnjo prosilca A.A. za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP), v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. IV P 1142/2017. Pojasnila je, da je prosilec 7. 6. 2017 vložil prošnjo za dodelitev BPP, zaradi pravdnega postopka, št. IV P 1142/2017. O tej prošnji je bilo odločeno z odločbo, št. Bpp 969/2017 z dne 21. 7. 2017. Zoper odločitev v zavrnilnem delu je prosilec, tožnik, vložil tožbo, o kateri je odločilo Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Celju, s sodbo, št. IV U 146/2017-6 in odločbo, št. Bpp 969/2017 z dne 21. 7. 2017 v 2. točki izreka odpravilo in zadevo v tem delu vrnilo istemu organu v ponovni postopek.

2. Tožena stranka se je v nadaljevanju sklicevala na Ustavo Republike Slovenije, določbo prvega odstavka 14. člena ter določbo prvega odstavka 1. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), določbo 6. člena ZBPP ter določbo 1. alinee drugega odstavka 28. člena istega zakona. Pojasnila je, da iz Poslovnega registra Slovenije izhaja, da prosilec samostojno opravlja odvetniško dejavnost, da je torej po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik, ki ima opravljen državniški pravni izpit. Dejansko prosilec stranke zastopa tudi v sodnih postopkih in je kot odvetnik uvrščen na seznam izvajalcev BPP, kamor se je uvrstil prostovoljno. Te okoliščine dajejo zadostno podlago za zaključek, da je prosilec prava vešča stranka in ima potrebne izkušnje za zastopanje strank v sodnih postopkih.

3. V konkretnem pravdnem postopku je sicer prosilec udeležen tudi kot stranka postopka, zato je osebno vpleten, vendar si je po oceni sodišča zmožen, s svojim znanjem in izkušnjami, ne glede na svoj materialni položaj, zagotoviti potrebno sodno varstvo v tem postopku. Pojasnjuje, da v zadevi IV P 941/2017 prosilec mimo pooblaščenca, delno tudi v nasprotju z vlogami in predlogi njegovega pooblaščenca, vlaga vloge, torej se v postopek vključuje aktivno, brez dodeljene BPP v obliki pravne pomoči odvetnika, zato tožena stranka zaključuje, da prosilec kot odvetnik ne rabi pravne pomoči drugega odvetnika v tem pravdnem postopku, saj dejansko (tudi) sam izrablja s procesnimi predpisi dane možnosti za varovanje svojih pravic in koristi.

4. Iz navedenega razloga tožena stranka zaključuje, da bo prosilec v postopku, za katerega zaproša za BPP, z že dodeljeno obliko BPP (oprostitev plačila stroškov pravdnega postopka na prvi stopnji) lahko učinkovito uveljavil z ustavo varovano pravico do sodnega varstva. Odločitev je tožena stranka sprejela v skladu z določilom 6. člena ZBPP, v zvezi z določilom drugega odstavka 28. člena ZBPP in s tem zagotovila tudi načelo enakopravnega obravnavanja prosilcev. Sklicuje se na sodbo III U 351/2015. 5. Tožnik v tožbi oporeka odločitvi in pojasnjuje, da izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP. Pojasnjuje tudi, da izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP, ker je za sporno BPP zaprosil v postopku glede dodelitve otrok v varstvo, vzgojo in določitve stikov, v katerem zahteva, da se skrbništvo nad otroci dodeli njemu. Ker o skrbništvu otrok še ni odločeno, meni, da jih mora tožena stranka upoštevati kot vzdrževane družine člane. V nadaljevanju pojasnjuje, da je bil v primerjavi z drugimi upravičenci do BPP diskriminiran zaradi poklica, s čimer mu je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave RS, v povezavi s 1. členom ZBPP.

6. Dodatno navaja, da je v vseh postopkih, ki jih ima z bivšo partnerko, močno čustveno prizadet, vloge, ki jih na sodišče pošilja mimo pooblaščenca, pa je poslal z namenom pospešitve postopka. Te njegove vloge je šteti kot laične, saj je vse pravno argumentirane vloge v tej pravdni zadevi vlagal njegov odvetnik. Prav tako se ne strinja z argumentom, da se je kot izvajalec BPP iz liste izvajalcev BPP, sposoben zastopati v postopku dodelitve otrok v varstvo, vzgojo in določitev preživnine sam. Prav tako na področju družinskega prava nima izkušenj. Pojasnjuje tudi, da je v postopku IV P 941/2017 sodnica tožniku izrazito nenaklonjena in do sedaj se je njenim odločitvam uspešno uprla substitutka njegovega pooblaščenca, odvetnica B.B.. Tudi sicer ima tožnik ortopedske težave, ki ga omejujejo pri vožnjah na razpisane obravnave v drugem kraju, zato je navzočnost pooblaščenca nujna. Ne iz ZBPP, ne drugih predpisov, ne izhaja pravna podlaga, na podlagi katere bi lahko tožniku zaradi njegove poklicnega stanu tožena stranka zavrnila BPP. Sodišču iz navedenega razloga predlaga, da tožbi v celoti ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da mu dodeli BPP v prej navedenem pravdnem postopku oziroma izpodbijano odločbo v izpodbijanem delu odpravi in zadevo v tem delu vrne v ponovni postopek. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka in oprostitev plačila sodnih taks.

7. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni vložila.

K I. točki izreka:

8. Tožba je utemeljena.

9. Uvodoma sodišče ugotavlja, da je tožena stranka o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP že odločala. Z odločbo, št. Bpp 969/2017 z dne 21.7.2017, je namreč prosilcu dodelila BPP v obliki oprostitve plačila stroškov pravdnega postopka na prvi stopnji, razen plačila sodnih taks, v delu, v katerem je tožnik zaprosil za pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v navedenem pravdnem postopku, pa je tožena stranka njegovo prošnjo zavrnila kot neutemeljeno. Zoper zavrnilni del navedene odločbe je tožnik vložil tožbo, o kateri je Upravno sodišče Republike Slovenije, oddelek v Celju, odločilo s sodbo, št. IV U 146/2017-6 z dne 6. 12. 2017, s katero je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo v II. točki izreka odpravilo in zadevo v tem delu vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. V obrazložitvi navedene odločitve je sodišče presodilo, da tožena stranka ni imela utemeljenega razloga za odklonitev zaprošene BPP v delu, ki se nanaša na prosilčevo izobrazbo oziroma poklic odvetnika.

10. Tožena stranka je razlogom, s katerimi je utemeljevala zavrnitev prošnje v prvotni odločbi, v ponovnem postopku dodala nove okoliščine, ki po njenem stališču potrjujejo pravilnost odločitve, da tožnik do zaprošene BPP ni upravičen, vendar sodišče iz razlogov, navedenih v nadaljevanju obrazložitve te sodbe, ocenjuje, da je tožena stranka s takšno odločitvijo nepravilno uporabila določbe ZBPP, ki se nanašajo na namen in dodelitev BPP.

11. Namen brezplačne pravne pomoči po 1. členu ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki te pravice ne bi mogla uresničevati brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine. Na podlagi tretjega odstavka 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo tako materialni položaj prosilca, kot tudi drugi pogoji, določeni s tem zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi BPP, določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj, oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

12. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 10. člena ZBPP, upravičenec do dodelitve BPP. Prav tako ni sporno, da je tožnik upravičenec do dodelitve BPP na podlagi 13. člena ZBPP, saj izpolnjuje subjektivni kriterij za dodelitev BPP, prav tako tudi objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP, kar vse je tožena stranka ugotovila in obrazložila v prvotni odločbi, s katero je tožniku dodelila zaprošeno BPP v obliki oprostitve plačila stroškov pravdnega postopka na prvi stopnji (razen plačila sodnih taks). Tako v prvotni odločbi kot v tem upravnem sporu izpodbijani odločbi pa je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za odobritev BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje. Odločitev tožene stranke temelji na ugotovitvi, da je tožnik, kot odvetnik, prava vešča oseba in si torej lahko s svojim znanjem in izkušnjami zagotovi potrebno varstvo v predmetnem pravdnem postopku, da je uvrščen na seznam izvajalcev BPP na vseh pravnih področjih in da na sodišče pošilja vloge, ki so delno tudi v nasprotju z vlogami in predlogi njegovega pooblaščenca, iz česar vsega po zaključku tožene stranke izhaja, da tožnik kot odvetnik v obravnavanem pravdnem postopku ne potrebuje pravne pomoči drugega odvetnika, saj dejansko tudi sam izrablja s procesnimi predpisi dane možnosti za varovanje svojih pravic in koristi.

13. Kot je sodišče ugotovilo že pri odločanju v predhodnem upravnem sporu, tudi v primeru tokratnega upravnega spora ugotavlja, da ne iz določbe prej citiranega 1. člena ZBPP, ne iz drugih določb tega zakona, ne izhaja pravna podlaga za takšno odločitev. Namen BPP, izražen v prvem odstavku 1. člena ZBPP, to je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, je pogojen samo z upoštevanjem socialnega položaja prosilca. Iz navedene določbe torej izrecno izhaja, da je zakonodajalec pravico do sodnega varstva po tem zakonu utemeljil z načelom enakopravnosti, torej enakostjo prosilcev v varstvu njihovih pravic.

14. Ustava Republike Slovenije v prvem odstavku 14. člena določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino in v drugem odstavku, da so pred zakonom vsi enaki. Iz obrazložitve Ustave Republike Slovenije izhaja, da načelo enakosti pomeni eno temeljnih ustavnih norm in pomeni pravico posameznika do zagotovitve enakosti, tako pri postavljanju, kot pri uporabi prava (enakost v zakonu in enakost pred zakonom). To načelo pomeni, da bi zakonodajalec v mejah svoje pristojnosti lahko določil kriterije, na podlagi katerih bi posameznim upravičencem iz 10. člena ZBPP omejil dostop do BPP tudi izven ugotavljanja v zakonu opredeljenih pogojev za dodelitev BPP (subjektivnih in objektivnih pogojev), vendar ob upoštevanju določbe 1. člena ZBPP, stvarni razlog, ki bi pravico do zaprošene BPP prosilcu omejeval zaradi njegove izobrazbe oziroma poklica, ki ga opravlja, iz zakona ne izhaja. Prav tako iz zakona ne izhaja dovoljenje za odstop od siceršnjih pravic dodeljevanja BPP (morebitna diskrecijska pravica organa za BPP).

15. Navedeno pomeni, da tožena stranka na podlagi določb ZBPP, predvsem določbe 1. člena v povezavi z 10. členom ZBPP, za odklonitev zaprošene BPP, v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje, samo na podlagi prosilčeve izobrazbe oziroma poklica odvetnika ter okoliščin, ki iz tega izhajajo in se odražajo v dejstvu, da je tožnik uvrščen na seznam izvajalcev BPP, ter da na sodišče v drugi zadevi pošilja vloge, ki so delno v nasprotju z vlogami njegovega pooblaščenca, ni imela utemeljenega razloga.

16. Glede na navedeno je sodišče po presoji, da je tožena stranka nepravilno uporabila določbe ZBPP, ki se nanašajo na namen in dodelitev BPP, izpodbijano odločbo na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 64. člena, v zvezi z določbo 1. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1, odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo morala skladno z določbo četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 in v roku, določenem v tem odstavku, o tožnikovi prošnji ponovno odločati in izdati nov upravni akt. Tožena stranka je pri ponovnem odločanju vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

17. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča se navedeni znesek, ker je tožečo zastopal odvetnik davčni zavezanec, poviša še za 22% DDV. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).