Jedro

Ugotovljena kršitev, v zvezi s katero teče predmetni postopek glede odmere višine odškodnine, je kršitev koncepta televizijske oddaje "H" kot avtorskega dela, ki ga je izdelala tožeča stranka in ga je tožena stranka uporabila v okviru svoje oddaje "S". Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v izračun primernega nadomestila za navedeno kršitev vključevalo tudi elemente, ki presegajo dejanski stan kršitvenega ravnanja tožene stranke. Kršen je bil zgolj koncept oddaje, zato mora tudi odmera primernega nadomestila odražati prav takšno kršitev.

Izrek

I. Pritožbam tožeče in tožene stranke se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo: - ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolžna plačati 63.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopenjske sodbe dalje do plačila (I. točka izreka), - v presežku, to je glede 62.000,00 EUR in glede zakonskih zamudnih obresti od zneska 63.000,00 EUR od 3. 11. 2013 do dneva izdaje prvostopenjske sodbe ter glede zakonskih zamudnih obresti od zneska 62.000,00 EUR od 3. 11. 2013 dalje do plačila, je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka) in - odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka sodbe in odločitev o stroških se je pravočasno pritožila tožeča stranka zaradi "bistvene kršitve pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi nepravilne uporabe materialnega prava." Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tudi v tem delu ugodi. Podredno temu je predlagala, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Podredno temu je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da "tožbenemu zahtevku ugodi za znesek 1.851,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe, v presežku do 63.000,00 EUR pa zahtevek zavrne s stroškovno posledico". Priglasila je pritožbene stroške.

4. Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da pritožb pravdnih strank zaradi delne prepletenosti pritožbenih razlogov ne bo obravnavalo ločeno. Zato se nadaljnja obrazložitev nanaša na pritožbi obeh pravdnih strank, kolikor ni drugače navedeno.

8. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločalo o višini tožbenega zahtevka. O temelju zahtevka je bilo namreč že odločeno z vmesno sodbo sodišča prve stopnje opr. št. IV Pg 0000/2013 z dne 15. 5. 2015 v zvezi s sodbo pritožbenega sodišča opr. št. V Cpg 1273/2015 z dne 30. 3. 2016 in sodbo Vrhovnega sodišča opr. št. III Ips 4/2017 z dne 24. 4. 2018. 9. Tožeča stranka od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine zaradi kršitve avtorske pravice - koncepta TV oddaje. Odškodnino zahteva v obsegu, ki je enak dogovorjenemu ali običajnemu honorarju ali nadomestilu za zakonito uporabo te vrste (relevantni del drugega odstavka 168. člena ZASP). Po mnenju tožeče stranke znaša običajno nadomestilo za kršeno pravico 42.000,00 EUR. Poleg tega zahteva še civilno kazen v višini 200 % na podlagi tretjega odstavka 168. člena ZASP, ki določa, da če je bila pravica iz tega zakona kršena namerno ali iz hude malomarnosti, lahko upravičenec zahteva plačilo dogovorjenega ali običajnega honorarja ali nadomestila za tovrstno uporabo, povečanega do 200 %, ne glede na to, ali je zaradi kršitve pretrpel kakšno premoženjsko škodo ali ne. Tožeča stranka je s svojim tožbenim zahtevkom skupaj zahtevala 125.000,00 EUR s pripadki.

10. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi storilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je utemeljen. V skladu z relevantnim delom tega določila je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če izrek sodbe nasprotuje razlogom sodbe. Kot je bilo povzeto že uvodoma, je sodišče prve stopnje v izreku izpodbijane sodbe ugodilo tožbenemu zahtevku glede 63.000,00 EUR s pripadki, glede 62.000,00 EUR s pripadki pa je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe pa izhaja, da je utemeljen zahtevek v višini 42.000,00 EUR iz naslova nadomestila (8. točka obrazložitve) in zahtevek v višini 63.000,00 EUR iz naslova civilne kazni (9. točka obrazložitve), skupaj 105.000,00 EUR. S tem je podano nasprotje med izrekom in razlogi sodbe. Ker sta se zoper sodbo pritožili obe pravdni stranki, je pritožbeno sodišče že iz tega razloga pritožbam pravdnih strank ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo, saj kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP predstavlja razveljavitveni razlog iz prvega odstavka 354. člena ZPP.

11. V izogib nadaljnjim kršitvam v tej zadevi pa bo pritožbeno sodišče odgovorilo tudi na nekatere druge pritožbene očitke, kot izhaja iz nadaljnje obrazložitve tega sklepa.

12. Običajni honorar ali nadomestilo iz drugega odstavka 168. člena ZASP je pravni standard, ki ga mora sodišče zapolniti z vsebino v vsakem konkretnem primeru. Pri tem pa mora upoštevati in ne sme preseči materialnopravnih vodil iz navedenega določila. Merila za odmero denarnega zneska po tej metodi so objektivizirana in morajo odražati dejansko tržno stanje v smislu vrednosti za določeno vrsto del. Običajni honorar je tako tisti honorar, ki je običajen na trgu. Pri določanju običajnega honorarja so nepomembne želje ene ali druge stranke, temveč je merilo, za kolikšen denar bi bil v danih razmerah kupec pripravljen kupiti kršeči primer.1

13. Sodišče prve stopnje je običajno nadomestilo določilo kot aritmetično sredino nadomestil na strani tožeče in tožene stranke. To je storilo tako, da je kot običajno nadomestilo na strani tožene stranke izračunalo povprečje denarnih zneskov plačil tožene stranke različnim fizičnim in tudi pravnim osebam, ki so sodelovale pri pripravah in izvedbi narodno-zabavnih oddaj na TV programu tožene stranke. Običajno nadomestilo na strani tožeče stranke pa je sodišče prve stopnje ugotovilo z zaslišanjem zakonitih zastopnikov tožeče stranke kot (pričakovan) zaslužek za avtorsko delo.

14. Ugotovljena kršitev, v zvezi s katero teče predmetni postopek glede odmere višine odškodnine, je kršitev koncepta televizijske oddaje "H" kot avtorskega dela, ki ga je izdelala tožeča stranka in ga je tožena stranka uporabila v okviru svoje oddaje "S".

15. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v izračun primernega nadomestila za navedeno kršitev vključevalo tudi elemente, ki presegajo dejanski stan kršitvenega ravnanja tožene stranke. To napako je storilo tako pri ovrednotenju dejstev glede primernega nadomestila na strani tožeče stranke kot tudi dejstev na strani tožene stranke. Tako je kot dejansko podlago za oceno vrednosti primernega nadomestila za kršitev koncepta kot avtorskopravno varovanega dela iz dokazne podlage tožene stranke povzelo ostale elemente, ki so sicer potrebni za končno realizacijo posamezne televizijske oddaje, kot je na primer plačilo za pisanje scenarija in vodenje oddaje, pripravljanje in urejanje posamezne oddaje, raziskovalno in scenaristično delo ter snemanje napovednikov. Enako velja za ovrednotenje dejstev, ki jih je zagotovila tožeča stranka, saj je tudi tu sodišče prve stopnje zmotno v izračun običajnega nadomestila vključevalo pripravo scenarija za posamezno oddajo (8. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Vendar pa navedeni elementi ne odražajo nadomestila v obsegu, v katerem je bila avtorska pravica tožeče stranke dejansko kršena. Kršen je bil zgolj koncept oddaje, zato mora tudi odmera primernega nadomestila odražati prav takšno kršitev. Sodišče prve stopnje je z vključevanjem navedenih elementov v odmero primernega nadomestila v smislu drugega odstavka 168. člena ZASP kršilo materialno pravo, kar predstavlja kršitev iz 341. člena ZPP.

16. Ko neko avtorsko delo še ni predmet ekonomskega izkoriščanja, je zanesljivo sklepanje o običajnem plačilu nemogoče, zato je utemeljeno sklepanje o višini takega plačila tudi ob določeni meri prostega preudarka.2 Dejstva, ki so podlaga za uporabo te metode, predstavljajo ugotavljanje dejanskega stanja, medtem ko določanje višine odškodnine na tak način že pomeni uporabo materialnega prava.3 Kot je bilo obrazloženo, so za presojo običajnega honorarja po 168. členu ZASP nepomembna pričakovanja ene ali druge stranke, temveč objektivno tržno stanje. Zato je tudi pri odločanju o višini odškodnine v smislu uporabe prostega preudarka mogoče uporabiti le tista dejstva, ki bolj ali manj okvirno odražajo takšno stanje. V nasprotnem primeru gre za zmotno uporabo materialnega prava. V obrazloženem smislu je bilo v izpodbijani sodbi materialno pravo zmotno uporabljeno v tistem delu, ko je sodišče prve stopnje na podlagi zaslišanja zakonitih zastopnikov tožeče stranke pri izračunu običajnega nadomestila v smislu 168. člena ZASP vključevalo nerealizirana pričakovanja glede avtorskega honorarja za oddajo "H".

17. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja na kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko sodišče ni obrazložilo, zakaj je na podlagi ugotovitve, da je A. A. skrbel (le) za ekonomski del projekta, ne pa tudi za umetniškega, saj je bila za ta del zadolžena B. B., v izračunu upoštevalo enkratno povišanje primernega nadomestila zaradi soavtorstva dveh oseb pri izdelavi koncepta oddaje. Izpodbijane sodbe tudi ni mogoče preizkusiti v delu, kjer je sodišče prve stopnje izračunano nadomestilo pomnožilo s številom 25, kolikor je bilo predvideno število narodno-zabavnih oddaj v TV programu tožene stranke. Takšno sklepanje je pravilno le pod predpostavko, da je primerno nadomestilo za kršitev koncepta televizijske oddaje odvisno od števila predvidenih oddaj, ki bodo na sporedu po takem konceptu.

18. Glede na obrazloženo je izpodbijana sodba obremenjena s kršitvijo pravil pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Prav tako je bilo napačno uporabljeno materialno pravo (kršitev iz 341. člena ZPP), zaradi česar trditvena podlaga pravdnih strank ni bila izčrpana. Pritožbeno sodišče ne more samo dopolniti postopka in odpraviti navedenih kršitev, zato je na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 354. člena in 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ob upoštevanju stališč tega sklepa presoditi ostale relevantne trditve pravdnih strank in o zahtevku ponovno odločiti. Drugi napotki so sicer razvidni že iz dosedanje obrazložitve (prvi odstavek 362. člena ZPP).

19. Odločitev o pravdnih stroških je odvisna od uspeha v glavni stvari. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbam obeh pravdnih strank zoper odločitev o stroških in izpodbijano sodbo v tem obsegu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP).

20. Ker je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 VSL sodba V Cpg 816/2016. 2 Prim. VSL sodbo V Cpg 404/2016. 3 VSRS sodba III Ips 98/2013.