Jedro

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka sledila navedbam postavljene odvetnice, ne izhajajo pa dejstva in dokazi, na podlagi katerih je naveden organ ugotovil, da naj bi obstajali razlogi za razrešitev postavljene odvetnice na strani tožnika. Razlogi za odločitev pa morajo biti navedeni v obrazložitvi odločbe.

Ker iz obrazložitve odločbe niso razvidni razlogi, ki na konkreten primer narekujejo sprejeto odločitev, in so bili v danem primeru odločilni za presojo pravilnosti odločitve, odločbe ni mogoče preizkusiti.

Izrek

Tožbi se delno ugodi, odločba Upravnega sodišča Republike Slovenije Bpp 222/2010-2 z dne 11. 1. 2013 se v tretji alineji, ki se nanaša na odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 179/2012-4 z dne 8. 11. 2012, odpravi in zadeva v tem obsegu vrne toženi stranki v ponoven postopek.

V preostalem delu se tožba zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) Upravnega sodišča RS v Ljubljani zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbami v upravnem sporu zoper odločbe Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 164/2012-2 z dne 25. 10. 2012, Bpp 167/2012-2 z dne 29. 10. 2012 in Bpp 179/2012-4 z dne 8. 11. 2012. Tožnik je 13. 12. 2012 pri naslovnemu sodišču vložil tožbe v citiranih zadevah in tudi prošnjo za dodelitev BPP. Prošnji je priložil odločbo Centra za socialno delo Domžale 1231-727/2012-15/3 z dne 10. 9. 2012. Tožena stranka v obrazložitvi navaja določbo tretjega odstavka 11. člena, drugega odstavka 12. člena, prvi odstavek 24. člena in drugi odstavek 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP se kot pogoj za dodelitev BPP upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo, ki jih zakon primeroma našteva. Tako se presoja tudi ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima verjeten izglede za uspeh ter jo je razumno sprožati. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev BPP v zvezi z upravnim sporom zoper odločbi Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 164/2012-2 z dne 25. 10. 2012 in Bpp 167/2012-2 z dne 2. 10. 2012, v zvezi s katerima sodišče ugotavlja, da je bila prvo navedena odločba prosilcu vročena 8. 11. 2012. Rok za vložitev tožbe je začel teči 9. 11. 2012 in je potekel 10. 12. 2012. Drugo navedena odločba je bila vročena tožniku 8. 11. 2012, rok za vložitev tožbe je začel teči 9. 11. 2012 in je potekel 10. 12. 2012. Tožnik pa je vložil tožbo in prošnjo za dodelitev BPP v obeh zadevah 13. 12. 2012, torej po izteku 30 dnevnega roka za vložitev tožbe. Glede na navedeno pogoj iz prvega odstavka 24. člena ZBPP v zvezi s predhodno citiranima dvema odločbama Upravnega sodišča RS v danem primeru po mnenju tožene stranke tako ni izpolnjen.

Z odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 179/2012-4 z dne 8. 11. 2012 je bila zavrnjena prošnja tožnika za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopkih pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbama v upravnem sporu zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 640/2010 z dne 28. 8. 2012 in zoper odločbo in sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 149/2012-2 z dne 7. 9. 2012 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 640/2010 z dne 28. 8. 2012 je bilo odločeno, da se razreši odvetnica A.A., ki je bila z odločbo Bpp 640/2012 z dne 7. 6. 2012 določena za izvajanje BPP ter da pravica do izredne BPP tožniku na podlagi odločbe Bpp 640/2010 z dne 22. 4. 2012 preneha in se šteje, da mu BPP ni bila dodeljena. Organ za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani je glede na določbo 30. člena ZBPP postavljenega odvetnika razrešil ter ni postavil drugega odvetnika, saj za to ni bilo pravne podlage. Šlo je za drugo razrešitev odvetnika iz razlogov na strani upravičenca. Na podlagi določbe enajstega odstavka 30. člena ZBPP se šteje, da upravičencu BPP ni bila odobrena in se tako uporabljajo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP. Glede na navedeno, je Upravno sodišče RS v Ljubljani tožnikovo prošnjo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP.

Z odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 149/2012-2 z dne 7. 9. 2012 je bilo odločeno, da se zadeve, ki se pred Upravnim sodiščem RS v Ljubljani vodijo pod številkami Bpp 149/2012, Bpp 151/2012, Bpp 152/2012, Bpp 154/2012 in Bpp 155/2012 združijo v skupno obravnavo in odločanje ter se zadeva naprej vodi pod št. Bpp 149/2012 ter da se zavrnejo prošnje prosilca za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbami v upravnem sporu zoper odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 1676/2012 z dne 18. 6. 2012, Bpp 1413/2012 z dne 26. 6. 2012, Bpp 640/2010 z dne 7. 6. 2012, Bpp 1308/2012 z dne 12. 6. 2012 in odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 91/2012-5 z dne 12. 6. 2012 ter kot oprostitev plačila stroškov ter sodnih postopkov, saj so bile vse predmetne tožbe v upravnem sporu vložene po izteku zakonskega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu iz prvega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Upravno sodišče RS v Ljubljani je tožnikovo prošnjo na podlagi prvega odstavka 24. člena v zvezi z drugim odstavkom 37. člena ZBPP zavrnil kot neutemeljeno.

Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in v tožbi navaja, da je neuka stranka ter naproša sodišče, da mu dodeli BPP. S pomočjo pravne pomoči bo tudi navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha in dokazov sodišču, da so navedbe iz izpodbijane odločbe netočne. Tožnik je prejemnik socialne podpore, zato prosi sodišče tudi za oprostitev vseh sodnih stroškov in tudi sodnih taks. Dokler tožniku ne bo nudena ustrezna pravna pomoč za pravilno reševanje sporov, nobena odločba, sklep ali sodba ne bo pravilna. Ne strinja se z dejstvom, da je bila krivda za razrešitev odvetnika na strani tožnika. Tožnik ima avdio posnetke razgovorov z odvetnico in lahko dokaže, da ni krivda na njegovi strani, ker odvetnica ni delovala v skladu z načeli zastopanja stranke. Odvetnica odgovarja za svoja ravnanja. Odvetnica A.A. je že v telefonskem pogovoru dejala, da primera ne bo prevzela in je ves čas napeljevala, da bi bil razlog za odklonitev pravnega svetovanja na tožnikovi strani. Gre za kompleksno zadevo, saj tožnik toži Republiko Slovenijo zaradi kriminalnega ravnanja Okrajnega sodišča v Domžalah. Sojenja pa je potekalo brez upoštevanja načela materialne resnice. Upravni spor je utemeljen in je potrebno zadevo vrniti sodišču, da mu dodeli v zadevi odvetnika. Sklicuje se na Ustavo Republike Slovenije in Evropsko konvencijo za človekove pravice. Ker tožnik nima sredstev za plačilo odvetnika prosi tudi za dodelitev BPP v predmetni zadevi. Sodišču vsebinsko predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

Tožba je delno utemeljena.

V danem primeru je sporno vprašanje ali tožnik izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP, ki mora biti izpolnjen ob izpolnjenem finančnem pogoju (določba 12. člena ZBPP). Ob dodelitvi BPP morajo biti izpolnjeni ne le finančni ampak tudi objektivni pogoj iz prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP. Pri odločanju o upravičenosti do vseh oblik BPP je potrebno upoštevati tako tudi kriterije razumnosti zadeve, saj v nobenem primeru ni namen odobritve BPP v zadevah, ki so očitno nerazumne oziroma nimajo verjetnega izgleda za uspeh. Z odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 179/2012-4 z dne 8. 11. 2012 je bila pravilno zavrnjena prošnja tožnika za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopkih pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo in sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 149/2012-2 z dne 7. 9. 2012, s katerim je bilo odločeno, da se zadeve ,, ki se vodijo pod opr. št. Bpp 149/2012, Bpp 151/2012, Bpp 152/2012, Bpp 154/2012 in Bpp 155/2012 združijo v skupno obravnavanje in odločanje ter se v naprej vodijo pod št. Bpp 149/2012“. S citirano odločbo pa je bila tudi zavrnjena tudi tožnikova prošnja za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku v zvezi s tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 640/2010 z dne 28. 8. 2012, s katero je bilo odločeno, da se razreši odvetnica A.A., ki je bila tožniku z odločbo Bpp 640/2012 z dne 7. 6. 2012 določena za izvajanje BPP ter da pravica do izredne BPP tožniku na podlagi odločbe Bpp 640/2010 z dne 22. 4. 2012 preneha in se šteje, da mu BPP ni bila dodeljena (enajsti odstavek 30. člena ZBPP). Tožena stranka je v tem delu odločila na podlagi določbe prvega in drugega odstavka 24. člena ZBPP in presodila, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.

Med strankama je sporno ali v danem primeru na strani tožnika dejansko obstajajo razlogi zaradi katerih je postavljena odvetnica – A.A. zahtevala svojo razrešitev. Iz listin upravnega spisa nesporno izhaja, da je pristojni organ za BPP tožniku na podlagi prvega odstavka 30. člena ZBPP za izvajanje BPP postavil odvetnico A.A., z izpodbijano odločbo pa jo je v skladu z določbo desetega odstavka 30. člena ZBPP razrešil na predlog postavljene odvetnice iz razlogov na strani tožnika. Tožnik se ne strinja, da so obstajali razlogi na njegovi strani in vsebinsko ugovarja, da tožena stranka ni pravilno in popolno ugotovila dejanskega stanja, saj krivda v danem primeru ni bila na njegovi strani. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe zgolj izhaja, da je postavljena odvetnica A.A. sama podala predlog za razrešitev. Glede na navedbe postavljene odvetnice A.A., da obstajajo razlogi na strani tožnika, zaradi katerih ne more v redu opravljati svoje dolžnosti, jo je Okrožno sodišča v Ljubljani z odločbo Bpp 640/2010 z dne 28. 8. 2012 razrešilo na podlagi desetega odstavka 30. člena ZBPP (iz razlogov na strani upravičenca). Ker pa je šlo že za drugo razrešitev odvetnika, ni imenovalo novega odvetnika za izvajanje BPP, v skladu z enajstim odstavkom 30. člena ZBPP.

Iz obrazložitve odločbe Bpp 640/2010 z dne 28. 8. 2012 Okrožnega sodišča v Ljubljani tudi izhaja, da je ta sledil navedbam postavljene odvetnice, ne izhajajo pa dejstva in dokazi, na podlagi katerih je naveden organ ugotovil, da naj bi obstajali razlogi za razrešitev postavljene odvetnice na strani tožnika. Razlogi za odločitev pa morajo biti navedeni v obrazložitvi odločbe. Na podlagi določbe 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) obrazložitev odločbe, izdane v upravnem postopku, obsega obrazložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na kateri je le-to oprto, razloge, odločilne za presoje posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Ker po povedanem iz obrazložitve odločbe Bpp 640/2010 z dne 28. 8. 2012 niso razvidni razlogi, ki na konkreten primer narekujejo sprejeto odločitev, in so bili v danem primeru odločilni za presojo pravilnosti odločitve, odločbe ni mogoče preizkusiti. Pomanjkljiva obrazložitev upravnega akta pa tudi onemogoča oz. omejuje učinkovito varstvo pravic strank v postopku, kar je v nasprotju z določbo 22. člena Ustave RS. Iz obrazložitve citirane odločbe ne izhaja, da je bila tožniku dana možnost, da se v postopku izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev ter da predloži dokaze, s čimer je bila storjena kršitev načela zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, nepravilno in nepopolno pa je bilo tudi ugotovljeno dejansko stanje. Po presoji sodišča dejansko stanje v tem delu ni bilo v zadostni meri ugotovljeno (2. točka 214. člena ZUP), citirana odločba nima odločilnih razlogov (bistvenih elementov) za presojo dokazov (3. točka 214. člena ZUP) ter za odločitev v zadevi (5. točka 214. člena ZUP), kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z določbo drugega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Glede na navedeno je v dejansko stanje v postopku v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno, kršena pa so bila tudi pravila postopka, kar ima lahko za posledico napačno ugotovljeno dejansko stanje. Izpodbijana odločba je iz tega razloga v tem delu nepravilna in nezakonita, zato jo je sodišče na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo v tem obsegu, ob upoštevanju četrtega in petega odstavka istega člena ZUS-1, vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

V delu, v katerem se izpodbijana odločba nanaša na odločbi Upravnega sodišča RS v Ljubljani Bpp 164/2012-2 z dne 25. 10. 2012 in Bpp 167/2012-2 z dne 29. 10. 2012, pa je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Tudi po mnenju sodišča zadeva v tem delu ne izpolnjuje pogojev iz 4. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP in nima verjetnega izgleda za uspeh, saj je bil 30 dnevni rok za vložitev tožbe zoper odločbi Bpp 164/2012-2 z dne 25. 10. 2012 in Bpp 167/2012 z dne 29. 10. 2012 nedvomno zamujen. Zato sodišče tožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrača na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Tožnik je v tožbi predlagal, naj mu sodišče dodeli BPP. To njegovo prošnjo je obravnaval Organ za BPP Upravnega sodišča RS in jo z odločbo Bpp 29/2013-2 z dne 18. 3. 2013 zavrnil. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah se taksa ne plačuje v postopkih odločanja o dodelitvi BPP.