Jedro

Sodišče prve stopnje je predlog pravilno zavrglo iz razloga, ker tožnik ni navedel vseh solastnikov nepremičnine oziroma lastnikov posameznih etažnih enot kot nujnih sospornikov.

Predlagatelj bo moral vložiti nov predlog za sodno ureditev meje s popolnimi podatki in bo na podlagi takšnega predloga postopek pri GURS lahko ponovno ustavljen, v vsakem primeru pa bo imel možnost izpodbijati zakonsko domnevo močnejše pravice po katarski meji.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sklepa potrdita.

II. Nasprotne udeleženke D. O., M. S. in B. B. krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 6. 11. 2018 predlog predlagatelja za sodno ureditev meje zavrglo iz razloga, ker tudi po pozivu sodišča v popravi predloga ni navedel pravilnih podatkov o vseh lastnikih nepremičnin. Ker gre za nujne sospornike in je vsaj enega lastnika izpustil, sodišče brez njegovega sodelovanja meje ni moglo določiti. Kot dodatni razlog je navedlo, da po pozivu sodišča ni predložil zadostnega števila izvodov vlog. Z izpodbijanim sklepom z dne 16. 11. 2018 je odločilo, da mora predlagatelj nasprotnim udeleženkam B. B., M. S. in D. O. povrniti njihove stroške v višini 134,40 EUR, predlog predlagatelja za povrnitev stroškov pa je zavrnilo.

2. Predlagatelj sklepa izpodbija zaradi napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka ter navaja, da je po pozivu sodišča vložil zadostno število vlog in sodišče nepravilno ni upoštevalo, da pet nasprotnih udeležencev zastopa skupna pooblaščenka. Priznava, da predlagatelj pomotoma ni navedel nasprotnega udeleženca A. A., a navedeno dejstvo ne bi smelo imeti za posledico zavrženja predloga, zlasti upoštevajoč, da sta od poziva sodišča o popravi predloga do odločitve minili dve leti in osem mesecev. Pri navajanju imen sedmih nasprotnih udeležencev pa je prišlo do tipkarskih napak, kar prav tako ne more voditi k zavrženju predloga. Sklicuje se na Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN) in Stvarnopravni zakonik (SPZ) ter navaja, da če bo obveljala tako imenovana predlagana meja, ki jo bo Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) evidentirala, bo sodišče odločalo na podlagi močnejše pravice in bo upoštevalo katastrsko mejo, kar je v popolnem nasprotju s stanjem v naravi, predlagatelju pa bo onemogočeno, da bi uveljavljal ureditev meje na podlagi zadnje mirne posesti. Glede vlog vloženih po odvetniku, ki so zaradi procesnih pomanjkljivosti zavržene, se je že nekajkrat izreklo Ustavno sodišče RS, tudi v odločbi U-I-74/12, poleg tega se zemljiškoknjižno stanje pri navedeni nepremičnini glede lastnikov iz dneva v dan spreminja, zavrženje vloge pa bi predlagatelju in ostalim udeležencem lahko povzročilo nepopravljivo škodo. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Posledično je preuranjena in zato nepravilna tudi odločitev o stroških, zato izpodbija tudi sklep z dne 16. 11. 2018. 3. V odgovoru na pritožbo nasprotne udeleženke D. O., M. S. in B. B. predlagajo, da sodišče pritožbi ne ugodi, saj je bil predlagateljev predlog pravilno zavržen, ker tudi po pozivu ni navedel nujnih sestavin, na zavrženje pa je bil skladno z zakonskimi določili pravilno opozorjen.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritrditi gre pritožbi, da je predlagatelj vložil zadostno število popravljenega predloga, saj iz podatkov spisa izhaja, da je vložil 31 izvodov, pri čemer je navedel 30 nasprotnih udeležencev, en izvod je vložil za sodišče. Drži, da predlagatelj kot nasprotnega udeleženca ni navedel lastnika A. A., a je sodišče prve stopnje spregledalo, da imajo tri nasprotne udeleženke D. O., M. S. in B. B. skupno pooblaščenko ter za vse tri zadostuje en izvod vloge. Navedeno pomeni, da je predlagatelj vložil zadostno število izvodov dopolnitve predloga za sodno ureditev meje. Nasprotna ugotovitev sodišča ni pravilna, torej ni imelo podlage, da je iz tega razloga zavrglo popravljen predlog.

6. Je pa sodišče prve stopnje predlog pravilno zavrglo iz razloga, ker tožnik ni navedel vseh solastnikov nepremičnine oziroma lastnikov posameznih etažnih enot kot nujnih sospornikov.1 Na to ne more vplivati dejstvo, da sodišče v pozivu navedenega lastnika ni navedlo, saj bi moral predlagatelj izkazati ustrezno skrbnost pri ugotavljanju etažnih lastnikov posameznih enot v času vložitve predloga. Na navedeno ne vpliva niti časovni potek reševanja zadeve na sodišču. Poleg tega je sodišče pravilno obrazložilo, da je predlagatelj tudi napačno navedel imena in priimke sedmih nasprotnih udeležencev, pri nekaterih na način, da jih ni bilo mogoče identificirati kot lastnike.2 Sodišče je pravilno zaključilo, da je bil ob navedenih napakah predlog tako pomanjkljiv, da ga ni bilo mogoče obravnavati.

7. Pritožba se neutemeljeno sklicuje na izgube pravic predlagatelja glede na določila ZEN in SPZ, saj gre v primeru močnejše pravice, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku, po 77. členu SPZ za izpodbojno domnevo, ki jo zainteresirani udeleženec lahko izpodbija in močnejšo pravico dokazuje tudi drugače.3 39. člen ZEN v šestem odstavku res določa, da če se sodni postopek ureditve meje ustavi ali se predlog zavrže ali zavrne, se postopek nadaljuje in se evidentira predlagana meja. Vendar v petem odstavku istega člena določa prekinitev postopka evidentiranja urejene meje, če se sodni postopek začne.

8. Ob povedanem bo moral predlagatelj vložiti nov predlog za sodno ureditev meje s popolnimi podatki in bo na podlagi takšnega predloga postopek pri GURS lahko ponovno ustavljen, v vsakem primeru pa bo imel možnost izpodbijati zakonsko domnevo močnejše pravice po katarski meji. Zato pritožbene navedbe, da mu bo z zavrženjem predloga nastala nepopravljiva škoda, niso utemeljene. Neutemeljeno je tudi sklicevanje na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-74/12, saj je tam šlo za sporno veljavnost petega odstavka 98. člena ZPP glede pooblastila in zastopanja stranke na sodišču. Torej je šlo za drugačno situacijo.

9. Ob povedanem je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 365. člena ZPP v povezavi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) sklep z dne 6. 11. 2018 potrdilo, posledično pa tudi stroškovni sklep z dne 16. 11. 2018, saj pritožba izračuna stroškov ne izpodbija.

10. Glede na to, da nasprotne udeleženke z odgovorom na pritožbo niso posebej pripomogle k odločitvi pritožbenega sodišča, krijejo svoje pritožbene stroške (154. člen v povezavi s 165. členom ZPP in 37. členom ZNP).

1 VSL sklep I Cp 3333/2016. 2 Namesto J. H. je bilo napačno navedeno J. R., namesto I. A. Š. napačno I. B. Š. 3 VSL sklep II Cp 393/2018.