Jedro

V predmetni zadevi gre za dejanski stan iz 6. odst. 72. člena ZPP. Predlagana izločitev okrožnega sodnika iz sojenja je prepozna, saj ob vložitvi predloga zadeva več ni bila v triaži, niti sodniku ni bila dodeljena v reševanje.

Sicer pa v predlogu sploh niso bili navedeni konkretni relevantni razlogi in okoliščine za njegovo izločitev.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrglo tožnikovo zahtevo za izločitev okrožnega sodnika A.A. iz odločanja v zadevi IV Ps 681/2018. 2. Sklep izpodbija tožnik z izjavo, da ne predlaga načina odločitve, saj za sodišče pravno ni obvezujoča, da pa bo zadevo "gnal" do Ustavnega sodišča RS ali še bolj verjetno do Evropskega sodišča za človekove pravice.

Dne 3. 12. 2018 je podal predlog za izločitev sodnika A.A. in izločitev sodnice B.B., ki je pristojna za odločanje o izločitvi sodnika A.A., o čemer do 23. 4. 2019 sodnica C.C. še ni odločila. Povzema 72. in 73. člen ZPP. Meni, da sodnica D.D. ni bila pristojna odločati o izločitvi sodnika A.A.. Hkrati izpostavlja, da je bil prav sodnik A.A. zakoniti sodnik in ne D.D..

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča, uprtih na listine sodnega spisa opr. št. IV Ps 681/2018 izhaja, da je bil triažni postopek, katerega vodja je okrožni sodnik A.A., zaključen 29. 10. 2018 (list. št. 52), in da je bila z istim dnem zadeva v skladu s Sodnim redom in Letnim razporedom dela dodeljena okrožni sodnici D.D.. Sodišče posledično zaključuje, da je predlog za izločitev sodnika A.A., vložen dne 3. 12. 2018 (list. št. 53) prepozen, saj zaradi že zaključene triaže sodnik v zadevi ne bo odločal s končno odločbo.

5. Predhodno navedena procesna dejstva so bistvena tudi za pritožbeno rešitev zahteve.

Pravna podlaga, ki jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje, je podana v 72. členu Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), po katerem ima stranka možnost zahtevati izločitev sodnika. Vendar mora to storiti takoj, ko izve, da je podan izločitveni razlog, oz. najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave pa do izdaje odločbe (2. odst.). Hkrati mora navesti okoliščine, na katere opira zahtevo za izločitev, saj se zanjo ne uporablja 108. člen ZPP o vračanju nerazumljivih ali nepopolnih vlog v popravo in dopolnitev (4. in 5. odst.). Prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev je v skladu s 6. odst. 72. člena ZPP dolžan zavreči predsednik senata sodišča prve stopnje in ne predsednik sodišča, kot zmotno meni pritožnik.

6. V predmetni zadevi gre nedvomno za dejanski stan iz 6. odst. 72. člena ZPP. Predlagana izločitev okrožnega sodnika A.A. iz sojenja je prepozna, saj ob vložitvi predloga zadeva več ni bila v triaži, niti sodniku ni bila dodeljena v reševanje.

Sicer pa v predlogu sploh niso bili navedeni konkretni relevantni razlogi in okoliščine za njegovo izločitev, kot nadalje prepričljivo ugotavlja sodišče prve stopnje. Ravno nasprotno. Pritožnik prihaja sam s seboj v nasprotje, ko zatrjuje, da okrožna sodnica D.D. ni zakonita sodnica, temveč naj bi to bil A.A., hkrati pa vztraja pri predlogu za njegovo izločitev.

Iz obeh navedenih razlogov je zahteva za izločitev sodnika kot prepozna in nepopolna na podlagi 6. odst. 70. člena ZPP zakonito zavržena. Pritožba zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje ne more biti uspešna.

7. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo na temelju 365. člena ZPP zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017.