Jedro

Pritožnica podaja nova dejstva. Ob odsotnosti trditev, zakaj teh dejstev ni navedla že prej, gre za nedovoljene pritožbene novote, katerih utemeljenosti pritožbeno sodišče ne sme presojati (prvi odstavek 337. člena ZPP).

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sodba sodišča prve stopnje potrdi v izpodbijanem zavrnilnem delu, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pa v celoti.

Obrazložitev

1. Tožnica s tožbo od toženca zahteva plačilo odvetniških storitev, ki jih je opravila zanj v treh zadevah (v pravdni I P 282/2015 in dveh prekrškovnih – Pr 205/2016 ter Pr 23/2017). Tožnica trdi, da je s tožencem podpisala dva dogovora, enega za pravdo in drugega za prekršek, ker je šlo za dve zadevi za isti prekršek, s katerima sta se dogovorila za obračun odvetniške nagrade po vrednosti 0,80 EUR za točko.

2. Sodišče prve stopnje trditvi tožnice o dveh dogovorih, ki ju je tožnica dokazovala z dvema listinama (pod prilogama A4 in A5), ni sledilo, ker je že na podlagi primerjave listin, pa tudi tožničine izpovedbe, ugotovilo, da je dogovor pod prilogo A4 zgolj kopija dogovora pod prilogo A5. Po ugotovitvi obstoja le enega dogovora z dne 12. 12. 2016 in ugotovitvi, da se ta nanaša le na zadevo Pr 205/2016, je sodišče prve stopnje zaključilo, da ni izkazana tožničina trditev, da je bila tudi za odvetniške storitve, opravljene v zadevah I P 282/2015 ter Pr 23/2017, dogovorjena povišana nagrada. Z uvodoma navedeno sodbo je tako deloma vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi ter tožencu naložilo plačilo zneska 3.365,46 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 7. 2017 dalje in izvršilnih stroškov v znesku 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 9. 2017 dalje. V ostalem delu je sklep o izvršbi razveljavilo ter višji tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožencu je še naložilo, da tožnici povrne pravdne stroške.

3. Z izpodbijanim sklepom je prvo sodišče zavrnilo tožničin predlog za izdajo začasne odredbe z dne 12. 7. 2022. V utemeljitev zavrnitve predloga je sodišče prve stopnje obrazložilo, da tožnica ni izkazala verjetnosti terjatve, ni navedla sredstva in predmeta izvršbe ter ni konkretizirala obstoja nevarnosti.

4. Tožnica s pravočasnima pritožbama izpodbija sodbo in sklep. V obeh pritožbah uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava.

5. V pritožbi zoper sodbo meni, da ni relevantno, koliko dogovorov je bilo podpisanih, eden ali več, pri čemer pa dopušča možnost, da sta bila podpisana dva dogovora. Pojasnjuje, da je bilo zvišanje dogovorjeno v času, ko sta zoper toženca tekla dva postopka. V dogovoru ni navedena opravilna številka zadeve, ker velja za vsa razmerja med odvetnico in klientom, tudi za opravila, opravljena pred njegovim podpisom ter za opravila v tretji zadevi, ki se je pojavila kasneje. Važno je razmerje odvetnica – klient, ne pa za število zadev. Predlaga, da se prvostopna sodba tako spremeni, da se sklep o izvršbi v celoti vzdrži v veljavi oziroma podredno, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje.

6. V pritožbi zoper sklep pa tožnica navaja, da je sodišče prve stopnje s sodbo priznalo znesek 3.365,46 EUR in je njena terjatev v tem znesku že zato izkazana. S predlagano začasno odredbo toženec ne bi utrpel nobene škode do poplačila, le nepremičnine ne bi mogel odsvojiti in obremeniti, po poplačilu pa bi mu ostala nepremičnina v istem stanju. Pri nepremičnini, glede katere je v predlogu navedla naslov, gre za nepremičnino pri št. 0000 k.o. ... , pri čemer pa ji parcelna številka ni znana. Razen govoric, da namerava toženec nepremičnino prodati ali odsvojiti v korist drugih, drugega dokaznega gradiva glede same nevarnosti žal ne more predložiti, ter tako tudi nevarnosti ne more bolj konkretizirati. Dejstvo pa je, da je toženec do nje izredno in nerazumno sovražen ter je velika nevarnost, da ji bo onemogočil uveljavitev njene terjatve. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa z dovolitvijo začasne odredbe oziroma podredno razveljavitev in ponovno odločanje o predlogu.

7. Toženec se v odgovoru na pritožbo zoper sodbo zavzema za njeno zavrnitev.

8. Pritožbi nista utemeljeni.

9. V uvodu obeh pritožb uveljavljanega pritožbenega razloga postopkovne kršitve tožnica v obrazložitvah pritožb ne utemeljuje. Zato velja na tako posplošeno uveljavljana očitka odgovoriti le, da kakšna od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katero pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi uradoma, ni podana (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP, ki se uporablja tudi v postopku zavarovanja, in sicer na podlagi 15. in 239. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ).

_Glede pritožbe zoper sodbo_

10. Sprva velja pojasniti, da po prvem odstavku 350. člena ZPP pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje preizkusi le v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo; če pa se iz pritožbe ne vidi, v katerem delu se sodba izpodbija, potem se sodba preizkusi v tistem delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu. Zaradi navedbe tožnice, da se pritožuje zoper celotno sodbo, kar bi lahko pomenilo, da se pritožuje tudi zoper prisodilni del, s katerim je v postopku uspela, je pritožbeno sodišče upoštevaje gornjo določbo štelo, da tožnica sodbo izpodbija le v zavrnilnem delu, v katerem v predmetnem sporu ni zmagala.

11. Tožnica s pritožbenimi trditvami o obstoju enega dogovora oziroma zgolj o možnosti obstoja dveh dogovorov, spreminja svoje tožbene trditve o obstoju dveh med pravdnima strankama sklenjenih dogovorov, in sicer o enem za pravdno zadevo ter o drugem za dve prekrškovni zadevi. S tem pravzaprav podaja nova dejstva. Ob odsotnosti trditev, zakaj teh dejstev ni navedla že prej, gre za nedovoljene pritožbene novote, katerih utemeljenosti pritožbeno sodišče ne sme presojati (prvi odstavek 337. člena ZPP).

12. S trditvijo, da se je dogovor z dne 12. 12. 2016 nanašal tudi na pravdno zadevo zadevo I P 282/2015 ter prekrškovno zadevo Pr 23/2017 iz razloga, ker je urejal vsa razmerja med njo kot odvetnico in tožencem kot njeno stranko, pritožba ne more omajati niti zaključka prvostopnega sodišča, da je bil dogovor sklenjen le za prekrškovno zadevo Pr 205/2016. Sprva zato, ker v dogovoru ni določeno, da se nanaša na vsa razmerja med pravdnima strankama, ampak da se nanaša (le) na storitve, določene v pisnem pooblastilu, ki je priloga dogovora. Ker je ob podpisu dogovora na dne 12. 12. 2016 toženec dal tožnici pooblastilo za zastopanje, ki je bilo na isti dan vloženo v zadevo Pr 205/2016, je sodišče prve stopnje povsem utemeljeno sklepalo, da se je dogovor o povišanju nagrade nanašal zgolj na zadevo Pr 205/2016, ne pa tudi na zadevo I P 282/2015, za katero je bilo pooblastilo dano že pred sklenitvijo dogovora, ter tudi ne na Pr 23/2017, ki ob sklenitvi dogovora sploh še ni obstajala.

13. Ker niso podani niti uveljavljani razlogi, niti kakšen od razlogov, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma, se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu potrditi (353. člen ZPP).

_Glede pritožbe zoper sklep_

14. Skladno z določbo 270. člena ZIZ sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, in če izkaže nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena oziroma, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo.

15. Tožnica s pritožbo ne more uspeti že zato, ker pritrjuje torej ne izpodbija pravilnosti ugotovitve prvostopnega sodišča, da zgolj z zatrjevanjem govoric nevarnosti ni konkretizirala. Že zato se odločitev prvostopnega sodišča, da tožnica ni izkazala zakonsko zahtevanih pogojev za izdajo začasne odredbe, izkaže za materialnopravno pravilno. Do ostalih pritožbenih navedb, ki zaradi te ugotovitve postanejo nebistvene, se tako niti ni potrebno opredeliti.

16. Pritožbo zoper sklep je bilo potrebno vsled zaključka o njeni neutemeljenosti zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen ter 353. člen ZPP).