Jedro

Okoliščine, ki jih dolžnik v pritožbi izpostavlja, da je do sedaj že poplačal del svojega dolga do enega upnika in da ima namen svoj dolg do upnika, predlagatelja stečajnega postopka poravnati ter da se ne strinja s prodajo stanovanja, niso take narave, da bi bile upoštevne pri odločanju o začetku stečajnega postopka. V tej fazi postopka je namreč sodišče dolžno le ugotoviti ali pri dolžniku obstojijo stečajni razlogi in ali ima premoženje in zgolj to je podlaga za zaključek, ali naj se postopek zoper stečajnega dolžnika začne.

Izrek

Pritožba stečajnega dolžnika se zavrne kot neutemeljena in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo: 1. da se začne stečajni postopek nad dolžnikom A.T. 2. da se v stečaju pri dolžniku uporablja firma A.T.-v stečaju, 3. da se za stečajnega upravitelja postavi mag. M.B., 4. da se sklep o začetku stečajnega postopka po uradni dolžnosti vpiše v register davčnega urada P. in 5. da se sklep o začetku stečajnega postopka po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v P. pri solastniškem deležu K.B., pri stanovanju, ki je v solasti K.B. in K.J., v izmeri 56,42 m2, v stanovanjski hiši, stoječi na parc. št. 1206/12 k.o. P. vložna št. 1298 k.o. P..

Zoper ta sklep se pritožuje stečajni dolžnik B.K. in smiselno predlaga njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da je upniku H. do sedaj že poplačal 550.000,00 SIT dolga, svoj dolg do tega upnika pa namerava poplačati v nekaj nadaljnjih obrokih v celoti. Stečaj se nanaša tudi na prodajo edine nepremičnine - stanovanja, ki je v njegovi polovični lasti, lastnica druge polovice pa je žena. S prodajo nepremičnine se ne strinja, saj bi to ogrozilo njegov socialni položaj in položaj cele družine. Dolg bi ob razumnem znesku lahko v doglednem času v celoti poplačal, saj znesek ni tako velik, da bi bilo potrebno izvesti tako radikalen poseg v njegovo eksistenco. Sedaj je tudi redno zaposlen in lahko iz svojih prejemkov sukcesivno poravnava svoje obveznosti. Ta postopek razume kot svojevrsten pritisk nanj in na njegovo družino, kar ima lahko dolgoročno zelo negativne posledice.

Pritožba dolžnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje izdalo sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom po tem, ko je ugotovilo, da sta pri njem podana oba stečajna razloga to je tako stečajni razlog prezadolženosti, kot tudi plačilne nesposobnosti. Dolžnik v svoji pritožbi ugotovitve sodišča prve stopnje, da znašajo njegove obveznosti do upnikov okoli 7,4 mio SIT, da je njegov transakcijski račun neprekinjeno blokiran že od 2.1.2003 dalje in da posluje z izgubo, svojo dejavnost pa je preusmeril na družbo O. d.o.o., niti ne izpodbija. Zato in ker je sodišče prve stopnje nadalje tudi ugotovilo, da ima premoženje, katerega vrednost znaša okoli 6,5 do 7 mio SIT, ni prav nobenih dvomov o tem, da so v obravnavanem primeru podane vse procesne in materialne predpostavke za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom. Okoliščine, ki jih dolžnik v pritožbi izpostavlja, da je do sedaj že poplačal del svojega dolga do enega upnika (teh pa je po ugotovitvah sodišča prve stopnje še najmanj pet) v znesku 550.000,00 SIT in da ima namen svoj dolg do upnika, predlagatelja stečajnega postopka poravnati ter da se ne strinja s prodajo stanovanja, ker bi to ogrozilo njegov socialni položaj in položaj cele družine pa niso take narave, da bi bile upoštevne pri odločanju o začetku stečajnega postopka. V tej fazi postopka je namreč sodišče dolžno le ugotoviti ali pri dolžniku obstojijo stečajni razlogi in ali ima premoženje in zgolj to je podlaga za zaključek, ali naj se postopek zoper stečajnega dolžnika začne. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo dolžnika zavrnilo.