Jedro

Sodišče, tudi višje, ko obravnava pritožbo, upošteva dejstva, ki so obstajala ob zaključku glavne obravnave. Če skrbnik, ki ga imenuje sodišče, svojih nalog ne opravlja dobro, če se ugotovi, da bi bilo za varovanca koristneje, da bi imel drugega skrbnika, ali če skrbnik sam tako zahteva, sodišče postavljenega skrbnika razreši in imenuje drugega skrbnika (254. člen DZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotno udeleženko postavilo pod skrbništvo (točka I izreka) in za skrbnika, ki je dolžan upravljati z nepremičnim premoženjem nasprotne udeleženke, imenovalo center za socialno delo (CSD), za skrbnika, ki je dolžan vestno skrbeti za osebnost, pravice in koristi nasprotne udeleženke, si prizadevati za njeno zdravljenje in ji nuditi oporo tako, da bo lahko čim dlje obdržala vsaj delno samostojnost, urejati vse njene osebne in premoženjske zadeve, razen upravljati z nepremičnim premoženjem, pa udeleženca A. A. (točka II izreka). Naložilo je CSD, da opravi popis in cenitev premoženja nasprotne udeleženke in ga izroči v upravljanje skrbniku (točka III izreka), nasprotni udeleženki odvzelo pravico voliti in biti voljena (točka IV izreka), naložilo nasprotni udeleženki, da predlagatelju povrne 603 EUR skupnih stroškov postopka (točka V izreka).

2. Pritožuje se predlagatelj "iz vseh pritožbenih razlogov, še posebej zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja". Izrecno pritrjuje odločitvi, da je treba nasprotno udeleženko postaviti pod skrbništvo, ne strinja pa se, da sta skrbnika CSD in udeleženec. Navaja, da je po izvedbi naroka na strani udeleženca prišlo do bistvenih sprememb, tudi poslabšanja njegovega zdravstvenega stanja, zato ne zmore več poskrbeti za fizično oskrbo nasprotne udeleženke. Tudi v nasprotju z njenimi pravicami in koristmi sedaj deluje, saj je kljub dejstvu, da nima finančnih sredstev za domsko oskrbo in da je nasprotna udeleženka izrecno nasprotovala, da bi se jo namestilo v dom, pričel iskati namestitev zanjo v DSO. Gre za kolizijo interesov med nasprotno udeleženko in udeležencem, to pa vpliva na pravilno izvajanje skrbništva, zato prihaja do dvoma o skrbnikovi objektivnosti, nevtralnosti in nepristranskosti. Za nasprotno udeleženko je doma v celoti poskrbljeno, za njo poskrbi on s svojo družino. Z namestitvijo v dom bi bilo poseženo v premoženjsko dobrobit nasprotne udeleženke, saj z udeležencem nimata dovolj sredstev, da bi plačevala domsko oskrbo. Udeleženec tudi nima osebnih lastnosti in sposobnosti, potrebnih za opravljanje obveznosti skrbnika. Star je 90 let in tudi sam potrebuje pomoč, tako da nalog skrbnika ne bo mogel opravljati. Zato je primerneje, da skrb za nasprotno udeleženko prevzame pritožnik. Nasprotuje tudi imenovanju CSD za skrbnika nasprotni udeleženki, saj bo za skrbnika pooblastil enega od svojih delavcev, dejstvo pa je, da so delavci CSD pogosto preobremenjeni z delom in ne morejo kakovostno opravljati nalog skrbnika. V konkretnem primeru ni potrebno dodatno obremenjevati CSD s skrbništvom, saj bodo na podlagi letnih skrbniških poročil v celoti seznanjeni tako s stanjem nasprotne udeleženke kakor glede varstva in skrbi za njene pravice in koristi.

3. Udeleženec je na pritožbo odgovoril. Navaja, da se od 12. 12. 2023 ni nič spremenilo in še vedno skrbi za svojo soprogo tako, kot je vsa leta do sedaj, to je ob pomoči otrok. Na ta način je zmožen opravljati vse, kar mu je naloženo. Dogovorili so se, da nasprotne udeleženke ne bodo dali v dom. Kdo plačuje domsko oskrbo, določa zakon in ne gre za nobeno kolizijo interesov. Pritožba služi zgolj varovanju pritožnikovih premoženjskih koristi. Opozarja, da je sodišče odločitev sprejelo na podlagi soglasja vseh udeleženih. Tudi CSD je na naroku prevzel dolžnosti, ki mu jih nalaga sklep. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Skladno z določili 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v nepravdnem postopku na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) uporablja subsidiarno in smiselno, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo glede odločitve, koga je sodišče nasprotni udeleženki postavilo za skrbnika, in sicer v mejah v pritožbi navedenih razlogov in glede kršitev, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP. Ugotavlja, da je postopek tekel skladno z zakonskimi določili in je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno, izpodbijana odločitev pa glede na dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča materialno pavno pravilna.

6. Iz mnenja izvedenke psihiatrične stroke izhaja, da je pri nasprotni udeleženki prisotna duševna motnja sindrom demence, ki vpliva na njeno zmožnost razsojanja, zato je brez škode zase v celoti nesposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, potrebuje pomoč in nadzor pri vseh življenjskih aktivnostih, higienskih opravilih, pri jemanju zdravil, pri finančnih, pravnih in upravnih poslih, pri upravljanju s svojim premoženjem in sprejemanju odločitev, ki so povezane z njenim zdravjem in zdravljenjem ter urejanju vsega potrebnega glede morebitnega institucionalnega varstva. Glede na te ugotovitve je sodišče prve stopnje nasprotno udeleženko postavilo pod skrbništvo (prvi odstavek 262. člena Družinskega zakonika - DZ) in določilo obseg skrbnikovih obveznosti in pravic (drugi odstavek 262. člena DZ).

7. V zvezi z imenovanjem skrbnika je izvedlo postopek, kot mu nalaga 64. člen ZNP-1. Za mnenje je zaprosilo CSD (tretji odstavek 64. člena ZNP-1), ki je predlagal, naj kot skrbnika imenuje sina nasprotne udeleženke - predlagatelja. Nato pa sta na naroku predlagatelj in udeleženec predlagala, naj sodišče za skrbnika v zvezi z upravljanjem nepremičnega premoženja nasprotne udeleženke postavi CSD, ostale naloge skrbnika pa naj opravlja mož nasprotne udeleženke, ki je že do takrat za nasprotno udeleženko urejal vse, za kar je bilo potrebno poskrbeti. Udeleženec je soglašal, da mu pri skrbi za nasprotno udeleženko pomagajo tudi ostali družinski člani, predvsem predlagatelj, njegova žena in snaha B. B. Nato je sodišče udeleženca tudi zaslišalo; to mu nalaga prvi odstavek 64. člena ZNP-1. Izpovedal je, da že ves čas skrbi za vse stvari pri hiši in za ženo ter pojasnil kako (pomaga ji, da gre na voziček, poskrbi za prehrano, še vedno vozi avto in sam hodi v trgovino, na banko, pošto, ipd., vozi jo na zdravniške preglede oziroma pri zdravniku uredi, kar je potrebno glede zdravil, glede plenic pa ureja snaha, poskrbi za ženine dokumente). Zagotovil je, da se čuti sposobnega skrbeti za ženo še naprej in je pripravljen prevzeti nalogo skrbnika ter poročati centru o skrbništvu. Dejstev, o katerih je izpovedoval udeleženec, ni nihče prerekal in vsi na naroku prisotni so soglašali, da se ga imenuje za skrbnika. Glede na to je odločitev o imenovanju udeleženca za skrbnika pravilna. Enako velja za imenovanje CSD za skrbnika za upravljanje nepremičnega premoženja nasprotne udeleženke. Pooblaščenka CSD je soglašala s soglasnim predlogom predlagatelja in udeleženca glede imenovanja CSD za skrbnika. Nobenega utemeljenega razloga, da ne bi upoštevalo volje vseh prisotnih, sodišče ni imelo.

8. Z navedbami o starosti in zdravju udeleženca pritožnik ne more uspeti. Koliko je njegov oče star in kako skrbi za nasprotno udeleženko, je predlagatelj na naroku, na katerem je predlagal, naj sodišče udeleženca postavi za skrbnika, vedel. Sodišče pa je tudi z zaslišanjem udeleženca preverilo njegove zmožnosti in primernost za opravljanje nalog skrbnika, pa nihče ni podvomil vanj. Ali se je zdravstveno stanje udeleženca spremenilo in če naloge skrbnika opravlja v nasprotju s koristjo nasprotne udeleženke, za odločitev pritožbenega sodišča ni relevantno. Sodišče, tudi višje, ko obravnava pritožbo, upošteva dejstva, ki so obstajala ob zaključku glavne obravnave. Če skrbnik, ki ga imenuje sodišče, svojih nalog ne opravlja dobro, če se ugotovi, da bi bilo za varovanca koristneje, da bi imel drugega skrbnika, ali če skrbnik sam tako zahteva, sodišče postavljenega skrbnika razreši in imenuje drugega skrbnika (254. člen DZ). Ob zaključku glavne obravnave so vsi soglašali, naj sodišče za skrbnika za upravljanje z nepremičnim premoženjem nasprotne udeleženke imenuje CSD. Pritožnik je že takrat vedel, da bo CSD za skrbnika imenoval enega od svojih strokovnih delavcev in da so ti obremenjeni z delom. Če pa se bo izkazalo, da bi bil primernejši drug skrbnik, ga bo lahko sodišče skladno z 254. členom DZ imenovalo.

9. Ker niso podani ne v pritožbi uveljavljani, ne pritožbeni razlogi, na katere je dolžno višje sodišče ob obravnavi pritožbe paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu, to je glede imenovanja skrbnika, potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

10. Stroški pritožbenega postopka niso bili priglašeni.