Jedro

Višina pravične odškodnine za pretrpljeno nepremoženjsko škodo je pravni standard, ki ga je vsebinsko zapolnila dosedanja sodna praksa z upoštevanjem obeh temeljnih načel, to je načela individualizacije odškodnine in načela objektivne pogojenosti višine odškodnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženki naložilo, da je tožnici dolžna plačati 4.193,75 EUR s pripadki (1), višji tožbeni zahtevek (za plačilo 12.072,00 EUR s pripadki) pa zavrnilo. Toženki je še naložilo, da tožnici povrne pravdne stroške v znesku 2.083,69 EUR s pripadki v primeru zamude.

2. Zoper zavrnilni del sodbe se pritožuje tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožnici zviša dosojeno zavarovalnino (odškodnino) za nepremoženjsko škodo še za 6.000,00 EUR (2) ter ji ustrezno zvišani zavarovalnini dosodi še pravdne stroške (poleg dosojenih). Meni, da je dosojena odškodnina za telesne bolečine (pretrpljene in bodoče) in neugodnosti v času zdravljenja (9.000,00 EUR) prenizka ter ji gre še 1.500,00 EUR. Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (odmerjena v višini 7.500,00 EUR) pa je za 4.500,00 EUR prenizka (tožnica ocenjuje, da bi bila iz tega naslova upravičena do 12.000,00 EUR). Izpostavlja stopnjo in trajanje telesnih bolečin, predvsem prestanih, ter zahtevnost zdravljenja komplicirane poškodbe zapestja, sestavljenega iz 8 zapestnih koščic, ki so zelo občutljive. Meni, da sodišče ni v zadostni meri upoštevalo (ovrednotilo), da sta bili potrebni dve operaciji ter 60-dnevne imobilizacije zapestja in palca desne roke. Glede duševnih bolečin pa navaja, da je izvedenec potrdil tožničino zmanjšanje življenjskih aktivnosti za 10% in je že zato dosojena odškodnina iz tega naslova prenizka. Zmanjšana funkcionalnost desne roke se kaže v zmanjšani moči in slabšem (pincetnem) prijemu; omejena gibljivost palca jo ovira pri vseh, še tako običajnih življenjskih aktivnostih. Izpostavlja svojo starost ter vpliv poškodb na njeno nadaljnje zasebno in poklicno življenje ter dolgotrajnost posledic, ki se bodo z leti stopnjevale. Navaja tri primerljive primere iz sodne prakse (poškodbe zapestja), v katerih je bila dosojena višja odškodnina (v prvem 19 povprečnih neto plač, v drugem 24,7, v tretjem pa 36), medtem ko je bilo tožnici dosojeno le 17 povprečnih neto plač. Gre za napačno presojo temeljnega načela za odmero odškodnine, to je objektivne pogojenosti pravične denarne odškodnine (ob nujni individualizaciji).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi materialno pravo pravilno uporabilo, pri odločanju pa ni zagrešilo kakšne uradoma upoštevne bistvene kršitve postopkovnih določb iz drugega odstavka 339. člena, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pri tem se v izogib ponavljanju na odločilne razloge v izpodbijani sodbi glede osporavane višine dosojene odškodnine sklicuje in jih ne ponavlja. Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pri odmeri odškodnine (zavarovalnine) za v pritožbi navedeni obliki nematerialne škode pravilno izpolnilo pravni standard pravične denarne odškodnine (pravilno uporabilo obe temeljni načeli odškodninskega prava za odmero njene višine) (3), saj je prisojena odškodnina povsem primerljiva z odškodninami za podobno škodo, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti tožnice (glej 7. in 8. točko obrazložitve sodbe). Plačana odškodnina za telesne bolečine 9.000,00 EUR (dne 10. 5. 2012) je tudi po oceni pritožbenega sodišča ustrezna odmena za to obliko škode (prej previsoka kot prenizka). Odmerjena odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (v višini 7.500,00 EUR) pa je prav tako povsem ustrezna upoštevajoč, da gre pri tožnici za zgolj 10 %. redukcijo funkcionalnosti njene desne (četudi dominantne) roke, in ne za zmanjšanje njenih življenjskih aktivnosti za 10% (kot v nasprotju s spisovnimi podatki tožnica navaja v pritožbi – trdi, da naj bi to potrdil izvedenec, kar ne drži). Ustrezno je upoštevana tudi tožničina starost (mladost) ter usodnost posledic.

5. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (v izpodbijanem delu).

6. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. in 165. člena ZPP), zavrnitev njene zahteve za povrnitev stroškov pritožbenega postopka pa je obsežena v odločitvi o zavrnitvi njene pritožbe.

(1) Odškodnine (zavarovalnine) – AO PLUS zavarovanje.

(2)V pritožbi je v predlogu odločitve očitno pomotoma naveden znesek 5.000,00 EUR – prim. pcto prit. in seštevek 1.500,00 EUR in 4.500,00 EUR.

(3) Višina pravične odškodnine za pretrpljeno nepremoženjsko škodo po 179. členu OZ (enako velja tudi za bodočo po 182. členu OZ) je pravni standard, ki ga je vsebinsko zapolnila dosedanja sodna praksa z upoštevanjem obeh temeljnih načel, po katerih odmerja pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo, to je načela individualizacije odškodnine (ki se osredotoča na posameznika – konkretnega oškodovanca – kot neponovljivo celoto ter obseg in vsebino njegovega telesnega in duševnega trpljenja ter strahu) in načela objektivne pogojenosti višine odškodnine (ki pove, kako določena družba kot celota v določenem času in prostoru vrednoti dobrino določene vrste, izraža pa se v razponih odškodnin, ki jih sodna praksa priznava v podobnih škodnih primerih in ki odsevajo razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami ter odškodninami zanje).