Jedro

Tožnica je v tožbi trdila, da je toženka sprejela njeno pisno ponudbo glede prodaje stanovanja za določeno ceno. Ob takšnih trditvah pa se nesklepčnost tožbe lahko razteza le na zavezovalni pravni posel.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje razveljavi v delu, v katerem je bila potrjena sodba sodišča prve stopnje v 2. točki izreka in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče je s sodbo zavrnilo tožbena zahtevka z naslednjo vsebino: Tožena stranka je dolžna s tožečo stranko skleniti prodajno pogodbo, s katero bo tožeči stranki prodala enosobno stanovanje s površino 38,40 m², ki je v vrstni hiši ..., stoječi na parc. št. 538/6 – stanovanjska stavba v izmeri 47 m2 (brez dvorišča v izmeri 77 m²), ki je vpisana v vl. št. ... k.o. ..., za kupnino 28.024,22 EUR (od navedene kupnine se odbije valorizirani znesek lastne udeležbe v višini 1.805,88 EUR), pri čemer je dolžna tožnica plačati kupnino na račun tožene stranke v roku osmih dni.

Tožena stranka je dolžna dovoliti geodetsko odmero parc. št. ... k.o. ... in sicer tako, da bo stanovanjska stavba v izmeri 47 m² pridobila samostojno parcelo ter po izvršeni geodetski odmeri, izdati ustrezno knjižno dovolilo, na podlagi katerega se bo pri novo nastali parceli (stanovanjska stavba v izmeri 47 m²) vknjižila lastninska pravica na ime tožeče stranke, ker bo sicer vknjižbeno dovoljenje nadomestila ta sodba.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke proti sodbi prvostopenjskega sodišča, ker je bilo na stališču, da tožba ni sklepčna. Tožeča stranka je namreč v tožbi zatrjevala, da je bila prodajna pogodba za sporno stanovanje med tožnico in toženko veljavno sklenjena s sprejemom ponudbe, ki jo je podala tožena stranka. S tožbo pa je zahtevala sklenitev prodajne pogodbe. Zato se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo s pritožbenimi trditvami tožeče stranke, ker je štelo, da je odločitev sodišča prve stopnje „ sicer pravilna, čeprav iz drugačnih materialnopravnih razlogov“.

3. Tožnica je vložila revizijo zoper sodbo pritožbenega sodišča, „zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava“. Procesna kršitev naj bi bila podana zato, ker je pritožbeno sodišče svojo odločitev preskromno obrazložilo. Revidentka sicer soglaša z ugotovitvijo pritožbenega sodišča, da je tožba glede prvega zahtevka za sklenitev prodajne pogodbe nesklepčen, vendar se nesklepčnost ne razteza na zahtevek za dovolitev parcelacije in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.

4. Revizija je bila poslana Vrhovnemu državnemu tožilstvu in toženki, ta pa nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. Sodba pritožbenega sodišča vsebuje razloge glede odločilnih dejstev (nesklepčnost tožbe) in zato ni podana v reviziji zatrjevana procesna kršitev.

7. Tožnica je v tožbi trdila, da je toženka sprejela njeno pisno ponudbo glede prodaje stanovanja za določeno ceno. Ob takšnih trditvah pa se nesklepčnost tožbe lahko razteza le na zavezovalni pravni posel. S prodajno pogodbo se namreč prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico.(1) Upoštevaje načelo specialnosti(2) in specifičnosti pridobitve lastninske pravice na nepremičnini (razpolagalni pravni posel) se tako nesklepčnost tožbe ne razteza na tožbeni zahtevek iz 2. točke izreka sodbe prvostopenjskega sodišča. 8. Pritožbeno sodišče zaradi napačne materialnopravne presoje posledic nesklepčnosti tožbe ni odločalo o relevantnih tožničinih trditvah in navedbah v pritožbi proti prvostopenjski sodbi. Razveljavitev sodbe pritožbenega sodišča ima podlago v določbah 380. člena Zakona o pravdnem postopku.

Op. št. (1): Primerjaj prvi odstavek 435. člena Obligacijskega zakonika – OZ.

Op. št. (2): Primerjaj določbo sedmega člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ.