Jedro

Bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le takrat, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Pogoja morata biti podana kumulativno. Sredstva iz naslova pokojnine niso visoka, vendar pa kljub temu predstavljajo tista sredstva, ki zadoščajo za potrebno oziroma nujno preživljanje pritožnice. Dejstvo, da preživljanje osebo, za katero ne obstoji njena zakonska dolžnost preživljanja, ne more vplivati na oceno, ali ima sama dovolj sredstev za preživljanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točka I/2 izreka) potrdi.

Oporočni dedič R. L. sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da v zapuščino po pokojnem H. M. spada garsonjera na naslovu ...... ter sredstva na tekočem računu pri NLB d.d. Na podlagi oporočnega dedovanja je za dediča razglasilo R. L. do celotne zapuščine, zapustnikovemu bratu D. H. in zapustnikovi sestri L. K. pa ni priznalo uveljavljanega nujnega deleža. Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje zapustnikova sestra L. K. in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da se ji prizna pravica do nujnega deleža. Opozarja, da je trajno nezmožna za kakršnokoli delo, prav tako pa nima zadosti sredstev za preživljanje. Zato je odvisna od svojih sinov, ki pa sta nezaposlena in ji ne moreta pomagati. Sodišče sicer trajne nezmožnosti ni ugotavljalo in jo verjetno priznava, pravni standard potrebnih sredstev za preživljanje pa bi moralo tolmačiti bolj dobrohotno. Lahko bi uvidelo, da je premoženjsko stanje pritožnice nezadostno za nujno preživljanje. Sama je bolna, enako pa tudi starejši sin, ki je srčni bolnik. Zelo veliko sredstev porabi za nakup zdravil, kriti pa mora tudi vse stanovanjske stroške in se mora odrekati normalni prehrani, da lahko preživi. Tudi vnuk starejšega sina živi z njo, vendar zanj ne dobi nobenih dodatnih sredstev za preživljanje.

Pritožba je bila vročena sodedičem, oporočni dedič R. L. pa v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Določba 2. odstavka 25. člena Zakona o dedovanju (ZD) določa, da so bratje in sestre pokojnika nujni dediči le takrat, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. V danem primeru je prvostopenjsko sodišče glede pritožnice, ki je zapustnikova sestra, ugotovilo, da je prejemnica pokojnine v višini 388,93 EUR, od tega zneska pa se ji odteguje še premija za prostovoljno zdravstveno zavarovanje v višini 21,75 EUR. V okviru njenih prihodkov sodišče prve stopnje ni upoštevalo dohodke drugih članov, s katerimi pritožnica živi. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da navedena sredstva iz naslova pokojnine sicer niso visoka, vendar pa kljub temu predstavljajo tista sredstva, ki zadoščajo za potrebno oziroma nujno preživljanje pritožnice. Ker citirana določba 2. odstavka 25. člena ZD predpisuje, da morata biti oba našteta pogoja izpolnjena kumulativno, pritožnica pa ima potrebna redna sredstva za preživljanje, je sodišče prve stopnje zaključilo, da ji nujni dedni delež po zapustniku ne pripada. Z navedenim razlogovanjem sodišča prve stopnje se v celoti strinja tudi pritožbeno sodišče, navedbe v pritožbi pa tega zaključka v ničemer ne omajejo. Pritožnica pomanjkanje sredstev utemeljuje predvsem s tem, da živi skupaj s sinom in vnukom, ki sta oba brezposelna in da za preživljanje vnuka ne dobi nobenih dodatnih sredstev. Takšne razmere so sicer res socialno težke, a je potrebno poudariti, da se pritožnica sklicuje na preživljanje oseb, za katere ne obstoji njena zakonska dolžnost preživljanja in to ne more vplivati na oceno, ali ima sama dovolj sredstev za preživljanje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno izhajalo iz ocene, da mesečni pokojninski prihodki pritožnice zadostujejo za kritje potrebnih stroškov njenega preživljanja. Vsebina določbe 2. odstavka 25. člena ZD je jasna in bratom oziroma sestram pokojnika podeljuje položaj nujnega deleža izjemoma oziroma le ob izpolnjevanju pogojev trajne nezmožnosti in hkratnega pomanjkanja potrebnih sredstev za lastno preživljanje.

Pritožbeni razlogi tako niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s členom 163. ZD), zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s členom 163. ZD). Pri tem je odločilo, da oporočni dedič R.L. sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj vsebina le-tega ni vplivala na odločitev sodišča druge stopnje (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s členom 155. ZPP oziroma s členom 163. ZD).