Jedro

Kljub temu, da toženec od 1.12.2010 prejema za 64,19 EUR nižje denarno nadomestilo s strani Zavoda za zaposlovanje, kot znašajo dohodki tožnikove matere, za oceno pridobitne zmožnosti zavezanca ni pomembna le višina dohodkov, ki jih prejema, temveč tudi njegovo siceršnje premoženjsko stanje, ki pa je mnogo boljše od materinega.

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se sedaj v celoti glasi: „Toženec je dolžan plačevati za preživljanje mld. J. T. poleg preživnine, ki je bila določena s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Kranju II P 541/2010 z dne 21.12.2010, v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1109/2011 z dne 13.4.2011, tudi mesečno preživnino, in sicer od 1.9.2010 do 31.10.2010 v znesku 38,05 EUR, od 1.12.2010 do 31.3.2011 v znesku 90,58 EUR, od 1.4.2011 do 30.4.2011 v znesku 0,58 EUR, od 1.5.2011 do 31.5.2011 v znesku 20,58 EUR, od 1.6.2011 dalje pa v znesku 90,58 EUR, do vsakega 20. dne v mesecu za tekoči mesec na roke tožnikove zakonite zastopnice A. T., v zneskih, določenih s to sodbo, do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in plač, od tedaj dalje pa v valoriziranih zneskih, določenih na podlagi sklepov o uskladitvi preživnin, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega mesečnega obroka do plačila, vse pod izvršbo.

Višji tožbeni zahtevek tožnika se zavrne.“ V preostalem delu se pritožbi zavrneta in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Toženec je dolžan tožniku plačati 519,96 EUR pravdnih stroškov v petnajstih dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje preživninsko obveznost toženca zvišalo tako, da je toženec za preživljanje mld. sina J. T. dolžan plačevatiod 1.9.2010 do 31.10.2010 mesečno preživnino v višini 222,58 EUR, od 1.12.2010 do 31.3.2011 znesek 189,20 EUR, od 1.4.2011 do 30.4.2011 znesek 99,20 EUR, od 1.5.2011 do 31.5.2011 znesek 119,20 EUR, od 1.6.2011 dalje pa preživnino v višini 189,20 EUR. Kar je tožnik zahteval več, je zavrnilo in odločilo, da vsaka strankakrije svoje stroške postopka.

2. Proti sodbi se pritožujeta obe pravdni stranki.

3. Tožnik se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovemu tožbenemu zahtevku ugodi v celoti ter toženi stranki naloži plačilo pravdnih stroškov. Navaja, da sodišče prve stopnje ni v zadostni meri upoštevalo toženčevega premoženjskega stanja, to je lastništva dveh osebnih avtomobilov, avtodoma in dejstva, da je leta 2009 kupil hišo za 150.000,00 EUR. Prav tako ni v zadostni meri upoštevalo, da je toženec prodal svoj solastniški delež na hiši na K., za kar pričakuje znesek 90.000,00 EUR. Toženec je sicer trenutno prijavljen na Zavodu za zaposlovanje, dobiva denarno nadomestilo, vendar pa se na črno ukvarja s prodajo oblačil, ki jih pripelje s Kitajske in Tajske, kar mu prinaša dodatni dohodek. Sodišče očitno ni upoštevalo, da ima toženec večje dohodke kot zakonita zastopnica in je lastnik vsega navedenega premoženja. Napačno je zaključilo, da zakonita zastopnica mesečno zasluži 461,00 EUR. Kot samostojna podjetnica ima namreč tudi stroške s prehrano, plačilom davka, kilometrino, zaradi česar znesek 461,00 EUR (razlika med zavarovalno osnovo in plačilom prispevkov) ni verodostojen pokazatelj njenega zaslužka.

4. Toženec se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka. V času od sklenitve dogovora o preživljanju 17.10.2003 pred CSD Kranj se okoliščine glede določitve preživnine niso spremenile. Toženec je sedaj brezposelen in nima denarnih sredstev za lastno preživljanje. Preživninska zmožnost toženca se je zmanjšala, potrebe mld. J. pa se niso povečale.

5. Pravdni stranki na pritožbi nista odgovorili.

6. Pritožbi sta delno utemeljeni.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so se potrebe upravičenca mld. J. T. po sklenitvi dogovora staršev o višini preživnine pred CSD Kranj leta 2003 povečale. Leta 2003 je bil mld. J. star približno leto dni, sedaj pa je star 9 let in obiskuje osnovno šolo. To dejstvo utemeljuje pravilnost zaključka sodišča prve stopnje o povečanju njegovih potreb. Zato toženčev pritožbeni očitek, da se potrebe mld. J. od leta 2003 z vstopom v osnovno šolo niso povečale, ni utemeljen. Nepokriti stroški preživljanja mld. J., kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, mesečno znašajo 278,22 EUR. Glede teh stroškov toženec ni imel pomislekov, pa tudi v pritožbi višine stroškov preživljanja konkretizirano ne izpodbija.

8. Glede preživninskih zmožnosti pravdnih strank je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila zakonita zastopnica mld. tožnika septembra in oktobra 2010 brezposelna. Prejemala je 301,12 EUR socialne pomoči. Prejema tudi otroški dodatek. Od 1.12.2010 je samostojna podjetnica, ki na mesec povprečno zasluži 461,00 EUR. Toženec je bil v času sklepanja dogovora o preživljanju zaposlen, imel pa je preživninsko obveznost do še treh mld. otrok, ki so sedaj že vsi preskrbljeni. Kljub temu, da je sedaj prijavljen na Zavodu za zaposlovanje in je prejemnik mesečnega nadomestila v višini 392,00 EUR, kar izhaja iz finančne kartice zavoda za zaposlovanje za čas od 1.12.2010 do 30.6.2011,ima toženec dodatne vire dohodka in je lastnik večjega premoženja. Toženec je namreč, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, lastnik dveh osebnih avtomobilov (Toyota jeep - letnik 2007, renault laguna), avtodoma, je lastnik do polovice hiše na B. ulici, kjer stanuje ter lastnik hiše na J., ki jo je kupil leta 2009 za ceno 150.000,00 EUR in jo sedaj obnavlja. Nakup je financiral s prihranki v višini 100.000,00 EUR, 50.000,00 EUR pa je vzel kredita, ki ga sedaj odplačuje po 570,00 EUR mesečno. Prav tako ima toženec dodaten vir dohodka iz naslova posredovanja pri uvozu gradbenega materiala s Kitajske. Iz tega naslova dobi dodatni dohodek v višini 500,00 EUR ali malo več. Pričakuje tudi dohodek od prodaje solastnega deleža na hiši na Kitajskem v višini 90.000,00 EUR. Glede na tako ugotovljeno premoženjsko stanje toženca, njegove pritožbene navedbe o zmanjšani pridobitni zmožnosti, ker je sedaj „uradno“ brezposelna oseba brez lastnih sredstev za preživljanje, niso utemeljene. Dokazni postopek je namreč pokazal nasprotno. Kljub izkazani brezposelnosti toženec poleg nadomestila v višini 392,00 EUR mesečno razpolaga z dodatnimi viri dohodka in obsežnim premoženjem. Mesečno namreč odplačuje kredit v višini 570,00 EUR in obnavlja hišo, kar spodbija njegove navedbe o poslabšanih materialnih zmožnostih. Preživninska obveznost, katere zvišanje tožnik zahteva, ima namreč prednost pred ostalimi obveznostmi toženca, saj spadajo preživnine med privilegirane terjatve. Poleg tega je toženec v teku pravdnega postopka nameraval kupiti še dodatno nepremičnino, lokal na L.,prenehala pa je tudi njegova preživninska obveznost do treh otrok. Življenjski slog toženca, ki iz teh okoliščin izhaja (nakup hiše leta 2009, neuspel nakup lokala v teku postopka, obnavljanje hiše, odplačevanje kredita) nasprotuje njegovim navedbam, da je brez sredstev za lastno preživljanje. Upoštevaje ugotovljeno toženčevo premoženjsko stanje in dodatne dohodke, s katerimi razpolaga, njegov pritožbeni očitek o poslabšanju preživninskih zmožnosti zato nikakor ni utemeljen. Res je ravno nasprotno, v primerjavi s stanjem v letu 2003. 9. Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek tožnika, da mati ne razpolaga s 461,00EUR dohodka mesečno. Mati je zaslišana na glavni obravnavi 5.7.2011 na vprašanje sodišča izrecno navedla, da ji na mesec ostane razlika med 748,10 in 285,79 EUR prispevkov, kar je podkrepila tudi s priloženimi listinami (v prilogah A10-A16, A17). Zato pritožbeni očitek, da znesek 461,00 EUR ni verodostojen pokazatelj njenega zaslužka,ni utemeljen. Poleg tega pri ugotavljanju preživninske zmožnosti ne gre le za oceno zmožnosti na podlagi rednih dohodkov, temveč za širšo in kompleksnejšo oceno materialnih zmožnosti zavezanca.

10. Glede na tako ugotovljene preživninske zmožnosti je sodišče prve stopnje z odločitvijo, da je toženec v obdobju od 1.12.2010 dalje dolžan kriti le 68% stroškov tožnikovega preživljanja, napačno razporedilo preživninsko breme med starša. Zmotno je namreč uporabilo materialnopravno določilo 129. člena ZZZDR, ki določa, da se preživnina določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Kljub temu, da toženec od 1.12.2010 prejema za 64,19 EUR nižje denarno nadomestilo s strani Zavoda za zaposlovanje, kot znašajo dohodki tožnikove matere, za oceno pridobitne zmožnosti zavezanca ni pomembna le višina dohodkov, ki jih prejema, temveč tudi njegovo siceršnje premoženjsko stanje, ki pa je mnogo boljše od materinega. Mati od 1.12.2010 po plačilu prispevkov razpolaga s 461,00 EUR, poleg tega mld. tožniku nudi vsakodnevno skrb in pomoč, kar predstavlja pomemben prispevek pri njegovem preživljanju. Tožnik zato v pritožbi razporeditev preživninskega bremena utemeljeno graja. Glede na obseg toženčevega premičnega in nepremičnega premoženja, višino njegovih mesečnih prejemkov in dodatnih virov dohodka pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pravilna razporeditev preživninskega bremena taka, da je toženec dolžan tudi v obdobju po 1.12.2010 kriti 80% tožnikovih potreb, to je mesečno preživnino v znesku 222,58 EUR. Za meseca september in oktober 2010 pa je breme preživljanja pravilno razporejeno (80% v breme toženca). Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP pritožbi tožnika delno ugodilo tako, da je toženec za preživljanje mld. tožnika tudi v obdobju od 1.12.2010 dalje, razen za meseca april in maj 2011, ko je na račun preživnine poravnal položnici za podaljšano bivanje, dolžan plačevati preživnino v višini 222,58 EUR. Za mesec april 2011, upoštevaje toženčevo delno plačilo, preživnina znaša 132,58 EUR, za maj 2011 pa 152,58 EUR. Od 1.6.2011 dalje znaša preživnina 222,58 EUR mesečno.

11. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi spregledalo, da je bilo s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju II P 541/2010 z dne 21.12.2010, v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1109/2011 z dne 13.4.2011, pravnomočno že odločeno, da znaša nova, višja mesečna preživninska obveznost toženca za preživljanje mld. J. od 1.9.2010 do 31.10.2010 184,53 EUR, od 1.11.2010 do 30.11.2010 263,62 EUR, od 1.12.2010 dalje pa 132,00 EUR. S sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 13.4.2011 je bila namreč sodba sodišča prve stopnje razveljavljena le glede zavrnilnega dela tožnikovega zahtevka. O delu tožnikovega preživninskega zahtevka je bilo tako že pravnomočno odločeno, česar pa sodišče prve stopnje napačno ni upoštevalo (1. odstavek 319. člena ZPP). Zaradi tega je pritožbeno sodišče tudi pritožbi tožene stranke delno ugodilo. Navedeno kršitev je v skladu s 1. odstavkom 354. člena ZPP samo odpravilo inizrek izpodbijane sodbe delno spremenilo tako, da je od zneskov zvišane preživnine odštelo preživnino, ki je bila tožniku že pravnomočno priznana.

12. V preostalem delu se pritožbi kot neutemeljeni zavrneta (353. člen ZPP). V del sodbe sodišča prve stopnje, ki določa način plačevanja zvišane preživnine in čas zapadlosti posameznih mesečnih preživnin, pritožbeno sodišče ni poseglo. Pritožbeno sodišče je zato spremenilo sodbo prvega sodišča tako, kot je razvidno iz izreka, v preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu pa je sodbo potrdilo.

13. Tožnik je s pritožbo uspel v pretežnem delu (zvišanje preživnine v obdobju od 1.12.2010 dalje). Enako velja za prvo pritožbo in za ponovljeni postopek na prvi stopnji, pri čemer z obravnavanjem zavrnilnega dela niso nastali posebni stroški. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 165. in 413. člena ZPP odločilo, da je toženec v roku 15 dni dolžan tožniku povrniti stroške ponovljenega prvostopenjskega in celotnega pritožbenega postopka. Stroški postopka na prvi stopnji znašajo 172,50 EUR (nagrada za postopek po tar.št. 3100 ZOdvT znaša 89,70 EUR, za narok pa 82,80 EUR - tar.št. 3102). Pritožbeni stroški znašajo vsakič 130,40 EUR (stroški sestave pritožbe po tar. št. 3210 in materialni izdatki po tar. št. 6002, plačila sodnih taks pa je bil tožnik oproščen). Upoštevaje 20% DDV tako pravdni stroški, ki jih je toženec dolžan povrniti tožniku, znašajo 519,96 EUR.