Jedro

Sodišče je na predlog vezano, predlagatelj pa nosi breme napačne položitve in postavljenih pogojev. Vprašanje pravilnosti izpolnitve pri odločanju o utemeljenosti (predloga) sodnega depozita ni bistveno. Označitev nasprotnega udeleženca je torej odvisna od volje predlagatelja.

Postopek sodnega depozita je urejen tako, da je sprva enostranski, saj sodišče najprej odloči o predlaganem depozitu. Če in ko sodišče predlogu ugodi, povabi osebo, v korist katere je depozit položen, da se izjavi o depozitu. Takrat postane postopek dvostranski.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Drugo nasprotna udeleženka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

_Odločitev sodišča prve stopnje_

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se sodno odpre bančni sef št. 1, ki se nahaja pri Banki, d. d., da se ugotovi njegova vsebina, da se v sefu najdene stvari izročijo v depozit Okrajnemu sodišču v Ljubljani (1), da se za sodno odprtje sefa in za popis njegove vsebine ter izročitve najdenih stvari v depozit Okrajnega sodišča v Ljubljani določi sodni izvršitelj A. A. (2), da bo sodišče vse v sefu najdene v sodni depozit položene predmete na zahtevo nasprotnih udeležencev izročilo nasprotnim udeležencem, če se bodo vsi nasprotni udeleženci hkrati, osebno ali po pooblaščencu zglasili pri naslovnem sodišču zaradi prevzema teh predmetov (3), da v primeru, če nasprotni udeleženci v roku petih let od pravnomočnosti tega sklepa deponiranih predmetov ne bodo prevzeli, bodo postali lastnina Republike Slovenije (4), da ima predlagateljica v primeru najdenega denarja ali vrednejših stvari prednostno pravico do poplačila svojih terjatev in stroškov tega postopka iz denarnega zneska, ki bo najden v sefu in iz kupnine, dosežene s prodajo drugih vrednosti, ki bodo najdene v sefu (5), da bo sodišče odločalo o stroških postopka s posebnim pisnim sklepom (6).

_**Povzetek pritožbenih navedb**_

2. Drugo nasprotna udeleženka vlaga pritožbo zoper 3. in 4. tč. izreka sklepa iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1)1 in predlaga pritožbenemu sodišču, da 3. točko izreka sklepa spremeni tako, da se glasi: „Na zahtevo vsakega posameznega nasprotnega udeleženca bo sodišče najdene v sodni depozit položene predmete iz sefa, opisanega v 1. točki izreka tega sklepa, izročilo nasprotnemu udeležencu, ki je zahteval te predmete“, 4. točko izreka sklepa pa razveljavi, podrejeno pa, da pritožbi ugodi in sklep v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, v vsakem primeru pa predlagateljici naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Glede predmetov, ki se nahajajo v sefu, iz sklepa o dedovanju IV D 1727/2014 v zvezi z dednim dogovorom, izhaja, da B. B. deduje 24-karatno zlato, C. C. vrečko z napisom „mami-pupa“, 1-krat ogrlico (perle s srebrno sponko), 1-krat uhan s tremi kamni (2-krat velika, 1-krat mali), 1-krat zlato uro, 1-krat zlato (širšo) zapestnico, 1-krat belo zlato ogrlico, D. D. deduje zaročni prstan, ki je pripadal zapustničini noni, E. E. deduje zlato uro, F. F. pa deduje preostali nakit. Izvršiteljica G. G. je 16. 6. 2015 natančno popisala predmete iz sefa pokojne H. H. Natančno je identificirala vsak predmet, zato je mogoče ugotoviti, kateremu nasprotnemu udeležencu na podlagi sklepa o dedovanju oziroma dednega dogovora pripada posamezni predmet iz sefa. Predmeti so tudi fotografirani.2 Identifikacija s pomočjo nasprotnih udeležencev oziroma njihovo soglasje glede delitve teh premetov ni potrebno. Zmotna je zato ugotovitev sodišča, da predmetov brez soglasja vseh nasprotnih udeležencev ni mogoče identificirati.

4. Sodišče je v 2. točki sklepa določilo sodnega izvršitelja za popis vsebine sefa in za izročitev najdenih stvari. Ponoven popis ni potreben, ker je poročilo o opravljenem popisu sefa z dne 16. 6. 2015 verodostojen, v kolikor pa sodišče meni, da je za izročitev najdenih stvari v depozit, potrebuje ponovno potrditev vsebine poročila oziroma seznama stvari, ki ga je že napravila izvršiteljica G. G., naj predmete znova popiše izvedenec, ki razpolaga s strokovnim znanjem, ki presega znanje sodišča. K identifikaciji predmetov pa v ničemer ne morejo doprinesti nasprotni udeleženci.

5. Napačno je stališče sodišča, da bo izročilo v sefu položene predmete nasprotnim udeležencem le v primeru, če se bodo vsi nasprotni udeleženci hkrati, osebno ali po pooblaščencu zglasi pri naslovnem sodišču zaradi prevzema vseh teh predmetov. S tako odločitvijo sodišče posega v lastninsko pravico drugo nasprotne udeleženke in ji odreka pravico, da pridobi predmete, kot ji pripadajo po samem zakonu - na podlagi sklepa o dedovanju. Medsebojni odnosi med nasprotnimi udeleženci so slabi oziroma jih ni. Sodišče ni presojalo, ali je tak pogoj o hkratnem in skupnem prevzemu glede na okoliščine primera mogoč. S tem pogojem je sodišče nasprotne udeležence prikrajšalo, da prevzamejo predmete, ki se nahajajo v sefu in ki jim pripadajo na podlagi sklepa o dedovanju. Nekateri nasprotni udeleženci nimajo nobenega interesa, da bi prevzeli zapuščino, ki se nahaja v sefu. V sklepu o dedovanju in dednem dogovoru je odločeno o tem, kateri dedič deduje kateri predmet, s tem pa se šteje, da je bilo premoženje, ki se nahaja v sefu že razdeljeno.

6. Materialnopravno je zmotna odločitev, da deponirani predmeti postanejo last Republike Slovenije, v kolikor jih nasprotni udeleženci ne prevzamejo v roku petih let, ker tudi v tem delu odločitev predstavlja grob poseg v že pridobljene pravice drugo nasprotne udeleženke. Drugo nasprotna udeleženka se ves čas, vse od smrti pokojne H. H. angažira za odprtje sefa in da se predmeti iz sefa izročijo dedičem. Ker preostali udeleženci s svojo pasivnostjo onemogočajo, da bi prišlo do delitve, je nepravično in nezakonito, da se kljub trudu drugo nasprotne udeleženke v primeru poteka petih let, na tak način poseže v njeno lastninsko pravico, kot tudi v lastninsko pravico ostalih nasprotnih udeležencev.

7. Drugo nasprotna udeleženka zahteva, da ji predlagateljica povrne pritožbene stroške.

_**Odgovor na pritožbo**_

8. Predlagateljica in ostali nasprotni udeleženci niso vložili odgovora na pritožbo.

_**Odločitev pritožbenega sodišča**_

9. Pritožba ni utemeljena.

_**Glede procesnih kršitev in uporabe materialnega prava**_

10. Sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Pravilno je uporabilo določbe 4. oddelka ZNP-1, kjer je urejen postopek v zvezi z sodnim depozitom.

11. Pravilno je tudi uporabilo določbe XXXIV. poglavja Zakona o obligacijskih3 razmerjih (v nadaljevanju ZOR), ki ureja pravna razmerja v zvezi s pogodbo o sefu.

_**Povzetek dejanskih in materialnopravnih ugotovitev sodišča prve stopnje**_

12. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je pokojna H. H. na podlagi pogodbe o najemu sefa št. S-92/00 z dne 26. 7. 2000 pri predlagateljici najela sef, da je najemnica umrla dne 29. 5. 2014, da so vsebino sefa na podlagi sklepa o dedovanju podedovali nasprotni udeleženci, da dediči najemnine za sef ne plačujejo, da se na poziv predlagateljice, da se vsi nasprotni udeleženci določenega dne osebno ali po pooblaščencu zglasijo pri banki zaradi odprtja sefa, katerega vsebina sodi v zapuščino po pokojni H. H., niso odzvali,4 da iz tega razloga odprtja sefa glede na splošne pogoje predlagateljice ni bilo mogoče izvesti, da je bil tekom zapuščinskega postopka po pokojni H. H. 16. 6. 2015 s strani izvršiteljice G. G. opravljen popis premoženja v sefu, ki je sestavni del sklepa o dedovanju, da je veliko število vrednih predmetov iz popisa premoženja iz sefa, ki jih je preko 100 (pretežno zlata in drugih dragih kamnov), enako označenih (več kosov zlatih verižic, zlatih zapestnic, zlatih prstanov), da glede na število in vrsto predmetov, ki se nahajajo v sefu in glede na opis teh predmetov iz sefa, ki jih podedujejo posamezni nasprotni udeleženci na podlagi sklepa o dedovanju, predmeti niso dovolj specificirani oziroma določeni do te mere, da bi bilo brez vsakršnega dvoma mogoče ugotoviti, kateremu nasprotnemu udeležencu na podlagi sklepa o dedovanju in dednega dogovora posamezni predmet iz sefa v naravi pripadajo, da so predmeti v sefu v sklepu o dedovanju, enako kot v oporoki zapustnice, pretežno opisani na način, da jih brez soglasja nasprotnih udeležencev ni mogoče identificirati, da bo sodišče v sefu najdene v sodni depozit položene predmete izročilo nasprotnim udeležencem na njihovo zahtevo, v primeru, da se bodo vsi nasprotni udeleženci hkrati, osebno ali po pooblaščencu zglasili pri naslovnem sodišču zaradi prevzema vseh teh predmetov skupaj, kar je skladno s prvim odstavkom 145. člena Zakona o dedovanju, po katerem do delitve dediči upravljajo in razpolagajo z zapuščino skupno, da namen tega postopka ni delitev dediščine v naravi, da se bodo ta razmerja v primeru spora med nasprotnimi udeleženci reševala v drugem postopku, da bo sodišče po pravnomočnosti tega sklepa in po izročitvi v sefu najdenih stvari v depozit nasprotne udeležence povabilo, da se izjavijo o sodnem depozitu, da bo sodišče v primeru pasivnosti katerega izmed nasprotnih udeležencev, glede na konkretne (specifične) okoliščine te zadeve in če se bo izkazalo za potrebno, presodilo, kakšen pomen ima morebitna pasivnost katerega izmed nasprotnih udeležencev v zvezi s tem postopkom, da zakon izrecno nalaga upravičencem (nasprotnim udeležencem), da prevzamejo v sodni depozit položene predmete v roku petih let od pravnomočnosti sklepa, da v primeru, če nasprotni udeleženci v tem roku deponiranih predmetov ne bodo prevzeli, bo sodišče izdalo sklep, v katerem bo ugotovilo, da je pravica prevzema deponiranih predmetov zastarala, in bodo predmeti, ki so bili dani v sodni depozit, postali lastnina Republike Slovenije.

_**Glede odločitve o odprtju sefa, popisa vsebine sefa in izročitve stvari v sodni depozit**_ Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dediči niso plačevali najemnine za sef in na poziv predlagateljice sefa niso izpraznili. Iz teh razlogov je predlagateljica upravičeno razdrla pogodbo o sefu, sodišče prve stopnje pa je pravilno ugodilo predlogu predlagateljice, da se sef sodno odpre, da se ugotovi njegova vsebina in najdene stvari izročijo v depozit sodišču (drugi odstavek 1064. člena ZOR). Pravilno je tudi postavilo izvršitelja, ki bo opravil sodno odprtje sefa in popisal vsebine sefa. Na ta način se bo ugotovila vsebina sefa na dan odprtja, ker bodo le ti predmeti dani v depozit sodišču prve stopnje. Pritožba zato zmotno meni, da ni potreben ponoven popis predmetov iz sefa, ker je popis predmetov že opravila izvršiteljica G. G. 16. 6. 2015 v okviru zapuščinskega postopka.5 _**Glede odločitve o izročitvi predmetov v sodni depozit položenih predmetov nasprotnim udeležencem in glede zastaranja**_

13. Sodišče odloči o depozitu vselej na podlagi predloga, ob nadaljnji predpostavki, da je tako določeno s posebnim predpisom (prvi odstavek 203. člena in 204. člen ZNP-1). V predpisu, ki je podlaga za sodni depozit,6 je razviden namen položitve stvari. Kljub različnim namenom, ki so individualizirani v teh (različnih) predpisih,7 na podlagi katerih se dopušča „sodni depozit“, pa obstajajo pri predlagateljih nekateri enaki interesni temelji. Primarni in odločilni identični interesni temelj predlagateljev je v tem, da se s takim sodnim varstvom rešijo svoje obveznosti, ki jo imajo zoper nasprotne udeležence.8 Nastop tega učinka je vezan na dva pogoja, in sicer, da deponirana stvar ustreza pravilni izpolnitvi in da je dolžnik pozneje ne vzame nazaj (primerjaj 313. člen ZNP-1) Označitev nasprotnega udeleženca je odvisna od volje predlagatelja, kar je tudi obvezna vsebina predloga (207. člena ZNP-1).9 Sodišče je na predlog vezano, predlagatelj pa nosi breme napačne položitve in postavljenih pogojev.10 Vprašanje pravilnosti izpolnitve namreč ni bistveno pri odločanju o utemeljenosti (predloga) sodnega depozita.11

14. Označitev nasprotnega udeleženca je torej odvisna od volje predlagatelja. Predlagateljica ni vložila pritožbe zoper izpodbijani sklep, kar pomeni, da se je strinjala z dodatnimi predpostavkami iz 3. tč. izreka sklepa, na podlagi katerih bo sodišče prve stopnje izročilo predmete iz sefa nasprotnim udeležencem, drugo nasprotna udeleženka pa taki odločitvi neutemeljeno nasprotuje.12 V sodni praksi je namreč sprejeto stališče, da šele potem, ko je dovoljen in položen depozit v korist določene osebe, sodišče na podlagi prvega odstavka 211. člena ZNP-1 povabi to osebo, da se izjavi, ali položeno stvar sprejema, vse dotlej je postopek enostranski.13 Enako je stališče pravne teorije. Kadar je sodni depozit položen v korist določene osebe, sodišče to osebo povabi, da se izjavi o sodnem depozitu, če drug zakon ne določa drugače. Takrat se vzpostavi dvostranskost tega nepravdnega postopka.14 Postopek sodnega depozita je urejen tako, da je sprva enostranski, saj sodišče najprej odloči o predlaganem depozitu. Če in ko sodišče predlogu ugodi, povabi osebo, v korist katere je depozit položen, da se izjavi o depozitu (211. člen ZNP-1). Takrat postane postopek dvostranski.15 „Nasprotni udeleženec lahko poda negativno ali pozitivno izjavo o položeni stvari. V primeru, da nasprotni udeleženec zavrne sprejem položene stvari in se pri tem na primer sklicuje na to, da položitev ne izpolnjuje pogojev za pravilno izpolnitev ali da niso bili izpolnjeni pogoji za sodni depozit, pravna teorija in sodna praksa ponujata dve rešitvi. Zagovorniki prve rešitve menijo, da gre v takem primeru za predhodno vprašanje (spor o dejstvih), ki ga nepravdno sodišče ne more samo rešiti. Nepravdno sodišče zato postopek prekine in na pravdo praviloma napoti tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno, lahko pa tudi drugega udeleženca glede na njegov interes za ureditev pravnega razmerja (9. člen ZNP-1). Pravnomočna odločba, s katero sodišče ugotovi pravilnost izpolnitve, ima enake pravne učinke kot izjava nasprotnega udeleženca o sprejemu deponirane stvari, vključno s prenehanjem predlagateljeve pravice, da stvar vzame nazaj (primerjaj tretji odstavek 305. člena OZ). Nepravdno sodišče v takem primeru izda sklep o nadaljevanju postopka in sklep o izročitvi. Če nasprotni udeleženec zavrne sprejem položene stvari, pri tem pa dejstva niso sporna, nepravdno sodišče odloči samo. Nasprotniki te rešitve menijo, da tak spor ni stvar tega postopka. Nepravdno sodišče namreč ne more nikogar prisiliti, da prevzame položeno stvar. Sklep o izročitvi sodišče izda le, če je upravičenec (po pogojih, ki jih je določil upnik) pripravljen prevzeti depozit. Morebitni spor o tem, ali je dolžnik pravilno izpolnil obveznost, je stvar njegovega materialnopravnega razmerja z upnikom; upnik in dolžnik imata pet let časa, da bodisi polog prevzameta (nasprotni udeleženec) bodisi ga vzameta nazaj (predlagatelj). Nesoglasje, ki ga je treba rešiti v postopku sodnega depozita, je le morebitno nasprotovanje predlagatelja, da oseba, ki želi prevzeti polog, glede na pogoje, ki jih je predlagatelj določil ob položitvi, teh pogojev ne izpolnjuje. Le v takem primeru bi lahko prišlo do spora o dejstvih, ki ga nepravdno sodišče ne bi moglo rešiti samo. Če tožba v roku, določenem v sklepu o prekinitvi ni vložena, pa sodišče nato izda sklep o izročitvi.“16

15. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa pojasnilo, kako bo vodilo nadaljnji postopek glede izročitve predmetov dedičem.17 Ta opis potrjuje, da se bo sodišče prve stopnje v nadaljnjem postopku prizadevalo, da se pravice in pravni interesi udeležencev čim prej ugotovijo in zavarujejo (prvi odstavek 6. člena ZNP-1).18

16. Sodišče prve stopnje je na podlagi 214. člena ZNP-1 pravilno odločilo, da v primeru, če nasprotni udeleženci v roku petih let od pravnomočnosti tega sklepa deponiranih predmetov ne bodo prevzeli,19 bo sodišče prve stopnje izdalo sklep, v katerem bo ugotovilo, da je pravica prevzema deponiranih predmetov zastarala, in bodo predmeti, ki so bili dani v sodni depozit postali lastnina Republike Slovenije.

_**Odločitev pritožbenega sodišča**_

17. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. prvega odstavka 365. člen ZPP).

_**Odločitev o pritožbenih stroških**_

18. Drugo nasprotna udeleženka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Pritožba se zmotno sklicuje na 52. člen ZNP-1, kar je očitna pisna napaka. 2 Drugo nasprotna udeleženka je pritožbi priložila fotografije. 3 V zvezi s 1061. členom Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). 4 Odzvala sta se prvo nasprotni udeleženec in drugo nasprotna udeleženka. 5 Pritožnica v pritožbi sicer predlaga spremembo III. tč. in razveljavitev IV. tč. izreka sklepa sodišča prve stopnje in ne tudi razveljavitve I. In II. tč. izreka tega sklepa. 6 V konkretnem primeru je to drugi odstavek 1064. člena ZOR. 7 Glej 302.- 310., 502. in 508. člen OZ, peti odstavek 178. člena Stanovanjskega zakonika (SZ-1), peti odstavek 573. člen Energetskega zakona, itd. 8 Praviloma kot predlagatelj nastopa dolžnik oziroma oseba, ki je dolžna izpolniti določeno obveznost nasprotnemu udeležencu. 9 dr. Suzana Kraljić, dr. Urška Kežmah, mag. Matej Čujovič, mag. Andreja Dajčman: Zakon o nepravdnem postopku s komentarjem, Založba WD, letnik 2022, str. 631-632 in 648. 10 VSL III Ip 1805/2016. 11 dr. Suzana Kraljić, dr. Urška Kežmah, mag. Matej Čujovič, mag. Andreja Dajčman: Zakon o nepravdnem postopku s komentarjem, Založba WD, letnik 2022, str. 650. 12 Iz že obrazloženih razlogov – glej 13. tč. te obrazložitve. 13 VSL I Cp 2827/2014, VSL Cst 197/2014, VSK I Cp 249/2018 – v zadevi VSL II Cp 577/2013 je bila pritožba nasprotnega udeleženca zavržna. 14 dr. Suzana Kraljić, dr. Urška Kežmah, mag. Matej Čujovič, mag. Andreja Dajčman: Zakon o nepravdnem postopku s komentarjem, Založba WD, letnik 2022, stran 657. 15 dr. Suzana Kraljić, dr. Urška Kežmah, mag. Matej Čujovič, mag. Andreja Dajčman: Zakon o nepravdnem postopku s komentarjem, Založba WD, letnik 2022, str. 630. 16 dr. Suzana Kraljić, dr. Urška Kežmah, mag. Matej Čujovič, mag. Andreja Dajčman: Zakon o nepravdnem postopku s komentarjem, Založba WD, letnik 2022, stran 657-658. 17 Glej 18. tč. sklepa. 18 Morda se bo tudi izkazalo, da bo treba postaviti izvedenca zaradi identifikacije posameznih predmetov, ki pripadajo nasprotnim udeležencem na podlagi sklepa o dedovanju, kot se to zavzema drugo nasprotna udeleženka v pritožbi. 19 Ali če predlagatelj ne bo podal zahteve za vrnitev depozita v roku iz 214. člena ZNP-1.