Jedro

Nov zahtevek temelji na drugi dejanski podlagi, že zbrano procesno gradivo pa ne omogoča dokončne rešitve zadeve, ampak bi bil potreben bistveno daljši dokazni postopek, zato tudi po oceni pritožbenega sodišča sprememba tožbe ni skladna z načelom ekonomičnosti in smotrnosti.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, toženi stranki pa je dolžna v roku 8 dni povrniti stroške postopka v znesku 223,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni dopustilo spremembe tožbe z dne 8. 9. 2023.

2.Zoper sklep se pritožuje tožnik in predlaga, da se sprememba dopusti. Uveljavlja, da sta bili kršeni 8. in 14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP, materialno pravo je bilo zmotno uporabljano, dejansko stanje pa napačno ugotovljeno. Odločitev je v nasprotju s 185. členom ZPP, načelom pravičnosti, ekonomičnosti, enakosti pred zakonom in pravico do sodnega varstva. Ves čas uveljavlja isti zahtevek, prikrajšanje pri plači in plačilo odpravnine. Že od začetka zatrjuje, da ni prejel zadnje pogodbe o zaposlitvi in odpovedi, zato ne pozna točne podlage, pogojev in pravic iz pogodbe o zaposlitvi. Tožbo je vložil zaradi možnosti zastaranja. S ciljem, da se pravilno in popolno razišče dejansko stanje, je že na prvem naroku predlagal, da se postavi izvedenec prometne stoke in v spis vložil izvirnik kartice voznika, na kateri so vsi podatki o opravljenih vožnjah. Ker sodišče tega dokaza še ni izvedlo, je moral dne 8. 9. 2023 povečati zahtevek za znesek, do katerega meni, da je upravičen, glede na specifične okoliščine dela. Zahtevek je povišal tako pozno, ker sodišče še ni ugodilo njegovemu dokaznem predlogu. Sprememba tožbe je v duhu načela ekonomičnosti in hitrosti postopka, ker se bo za vedno razrešilo vse zahtevke med strankama, za to pa se bo lahko uporabilo že vloženo procesno gradivo. Pravna in dejanska podlaga zahtevka ostajata isti. Sodišče bo moralo pridobiti le uradne podatke o višini plače voznikov v Nemčiji, kar ne bo podaljšalo postopka. Ravnanje tožnika je v skladu z načelom učinkovitosti sodnega varstva, saj bo sicer moral vlagati novo tožbo, ki bo negotova zaradi grozečega zastaranja. Sodišče se mora izogibati novim postopkom in stroškom. Odločitev izrazito privilegira toženko. Navaja še, da je sprva zahteval povračilo dela dolga iz naslova kredita, ki bi moral bremeniti tudi toženko, s spremenjenim zahtevkom pa je zahteval plačilo fiksnih obratovalnih stroškov za stanovanjsko hišo v R., ki je v solasti pravdnih strank. Ta razširjeni zahtevek je reakcija na pobotni ugovor toženke.

3.Toženka v obrazloženem odgovoru na pritožbo nasprotuje navedbam tožnika in predlaga zavrnitev pritožbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 185. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni dopustilo spremembe tožbe z dne 8. 9. 2023. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je toženka spremembi nasprotovala. Ker bi dopustitev spremembe tožbe podaljšala in zapletla postopek, prav tako bi moralo sodišče odločati v drugi sestavi, sodišče prve stopnje spremembe ni dopustilo, ker bi bilo to v nasprotju z načelom ekonomičnosti in smotrnosti. Odločitev je tako ustrezno obrazložena, sklep se da preizkusiti, zato je neutemeljen očitek o bistveni kršitvi določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

6.Neutemeljen je očitek o kršitvi načela pravičnosti in ekonomičnosti. Tudi stranke so si dolžne prizadevati, da se postopek opravi brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški, zato morajo skrbno in pravočasno uresničevati svoje pravice, navajati dejstva in predlagati dokaze, da se lahko postopek izvede čim hitreje (prvi odstavek 11. člena ZPP). Ravnanje tožnika ni skladno s tem načelom. Vse do četrte pripravljalne vloge, v kateri je spremenil svoje navedbe in povišal tožbeni zahtevek, je zatrjeval le, da je napoteni delavec, ki je delo opravljal v Nemčiji, zato je tudi upravičen do plačila razlike med izplačano plačo in nemško minimalno plačo. Navajal je še, da je delal v težkih razmerah, na koncu 20 delovnih dni skupaj, 10 dni pa je čakal v tovornjaku na parkirišču. Do prvega naroka za glavno obravnavo je sicer predlagal izvedbo dokaza z vpogledom v kartico voznika s strani izvedenca prometne stroke, vendar le v zvezi s svojimi navedbami, da je delal v Nemčiji, saj navedb o delovnem času do četrte pripravljalne vloge ni podal. Sodišče prve stopnje zato utemeljeno ni izvedlo dokaza z izvedencem, da bi interpretiral kartico voznika glede kraja tožnikovega dela, glede ugotavljanja delovnega časa pa izvedba dokaza ni bila predlagana, o tem niti niso bile podane trditve. Prav tako pooblaščenec tožnika na prvem naroku za glavno obravnavo ni opozoril, da bo za zaslišanje tožnika potreben tolmač, čeprav je bil sprejet sklep, da bosta na naslednjem naroku zaslišani obe stranki, ampak je to storil šele na naroku dne 16. 5. 2023,

ko bi tožnik že moral biti zaslišan, zato je sodišče prve stopnje moralo narok preložiti. Razlog za daljše trajanje postopka tako ni na strani sodišča prve stopnje.

7.Kot je opozorilo že sodišče prve stopnje, bi moral tožnik najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsaj dejstva in dokaze. Po prvem naroku lahko stranka navaja nova dejstva in dokaze le, če prej tega brez svoje krivde ni mogla storiti ali če to ne bi podaljšalo postopka (prvi odstavek 286. člena ZPP). Tožnik je šele po prvem in drugem naroku, v četrti pripravljalni vlogi, pričel zatrjevati, da je opravljal nočno delo, da mu pripada povprečna plača voznika v Nemčiji, in s tem v zvezi predlagal izvajanje novih dokazov. Krivda za tako pozno spreminjanje navedb in navajanje novih dejstev in dokazov je izključno na tožniku. Tožnik je bil tisti, ki je v vtoževanem obdobju opravljal delo za toženko, oziroma, kot zatrjuje, za povezano osebo, in je zagotovo bil seznanjen, da naj bi opravljal tudi nočno delo. Njegov zahtevek za plačilo nočnega dela ni odvisen od zadnje pogodbe o zaposlitvi, za katero trdi, da je nima. Dokaz s postavitvijo izvedenca prometne stroke je bil sicer pravočasno predlagan, vendar ne v zvezi z dejstvi, s katerimi se utemeljuje spremenjeni zahtevek. Izvedba dokaza z izvedencem, ki bi moral ugotoviti delovni čas tožnika, koliko delovnega časa je opravil ponoči, bi zagotovo podaljšala postopek. Enako velja za pridobivanje podatkov o povprečni plači voznika v Nemčiji, saj toženka nasprotuje predloženim listinam tožnika in zahteva, da se pridobijo uradni podatki. Nov zahtevek temelji na drugi dejanski podlagi, že zbrano procesno gradivo pa ne omogoča dokončne rešitve zadeve, ampak bi bil potreben bistveno daljši dokazni postopek, zato tudi po oceni pritožbenega sodišča sprememba tožbe ni skladna z načelom ekonomičnosti in smotrnosti. Očitek o kršitvi 185. člena ZPP je posledično neutemeljen.

8.Glede na vse navedeno je neutemeljen tudi očitek o kršitvi načela enakosti pred zakonom in pravici do sodnega varstva ter kršitvi iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožniku je sodno varstvo zagotovljeno, utemeljeno pa ni bila dopuščena sprememba tožbe.

9.Pritožbeno sodišče ne presoja pritožbenih navedb o zatrjevanem dolgu iz naslova kredita in fiksnih obratovalnih stroškov glede stanovanjske hiše v R, kar naj bi bilo glede na pritožbene navedbe predmet zahtevka, saj tožnik v tem postopku zahteva plačilo razlike med izplačano in nemško minimalno plačo ter odpravnino.

10.Ker niso podani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11.Tožnik sam krije svoje stroške pritožbe, toženki pa je dolžan povrniti stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je toženki na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP in Odvetniške tarife (OT) priznalo 300 točk za odgovor na pritožbo in 6 točk za materialne stroške, kar skupaj z 22 % DDV (ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR) znaša 223,99 EUR. Toženki ne pripadajo stroški pregleda dokumentacije in posveta s stranko, saj so zajeti v že priznanih stroških odgovora na pritožbo. Skladno z OT št. 22, tč. 2, toženka ni upravičena do višje priglašenih stroškov.

-------------------------------

1Tudi pooblaščenec toženke ni opozoril, da bo za zaslišanje direktorja toženke potreben tolmač.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 11, 11/1, 185, 286, 286/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.