Jedro

Ker so bila po merilu povprečne ocene, torej z upoštevanjem vseh vlagateljev, ki so v skupini OŠ za šolsko leto 2016/2017, dosegli povprečno oceno 5 in manj kot 4,5 točke za izjemne dosežke, presežena sredstva, ki so ostala nerazdeljena po razvrščanju po merilu izjemnega dosežka, torej 4,5 točke za izjemne dosežke in 4,7 za povprečno oceno, je bil preostanek utemeljeno razdeljen med skupino SŠ. Zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica izpolnila vstopne pogoje za dodelitev Zoisove štipendije, ni pa dosegla meje, ki je bila v šolskem letu 2016/2017 v skupini OŠ pogoj za njeno dodelitev, je pravilen. Posledično je tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih zavrnilnih odločb in priznane Zoisove štipendije utemeljeno zavrnjen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb št. ... z dne 3. 2. 2017 in št. ... z dne 22. 11. 2016 ter priznanje pravice do Zoisove štipendije.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Po ZŠtip-1 je potrebno kombinirati merili povprečne ocene in izjemnih dosežkov, saj sta predpogoja za veljavnost vloge in njeno rangiranje. Implicitno gre zato pričakovati, da se upoštevata tudi pri nadaljnjem rangiranju. Sodišče ni pravilno interpretiralo 3. in 4. odstavka 16. člena Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij. V drugem rangiranju namreč ne more nihče pridobiti štipendije na podlagi povprečne ocene, kar pa je v neskladju z ZŠtip-1. Pri takšni interpretaciji se zaradi upoštevanja povprečne ocene, ne pa tudi različnega števila točk za izjemen uspeh, štipendija dodeli le glede na število točk za izjemne uspehe. Do tega se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Kasneje spremenjen Pravilnik je uvedel prav kombinacijo meril v drugem rangiranju.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je z izpodbijano zavrnilno sodbo materialno pravo na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabljeno. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev, na katere se pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh za razsojo zadeve bistvenih tožničinih navedb.

5. V tem socialnem sporu se presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanih zavrnilnih posamičnih upravnih aktov o pravici do Zoisove štipendije.2 Sporno je, ali so bila razpoložljiva sredstva na podlagi določenih meril, zlasti merila povprečne ocene, pravilno razdeljena vlagateljem, ki so izpolnjevali vstopne pogoje.

6. Čeprav je tožnica v zaključnem razredu osnovne šole dosegla povprečno oceno 5, s 4 točkami za izjemne dosežke3 ni izpolnila pogojev za priznanje te pravice. Glede na razpoložljiva sredstva v višini 1.400.000,00 EUR je bila Zoisova štipendija v obravnavanem šolskem letu 2016/2017 v skupini osnovne šole priznana vlagateljem, ki so dosegli povprečno oceno 4,7 in 4,5 točke za izjemne dosežke. Ker se preostanek sredstev po razvrščanju glede na merilo izjemnega dosežka v višini 253.880,00 EUR ni mogel razporediti po merilu povprečne ocene,4 je bil prerazporejen v skupino srednja šola. Pri izbiri vseh vlagateljev, ki so dosegli povprečno oceno 5 in manj kot 4,5 točke za izjemne dosežke, bi bila namreč razpisana sredstva presežena za 225.280,00 EUR.

7. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o štipendiranju (ZŠtip-1)5 in Pravilniku o dodeljevanju Zoisovih štipendij (Pravilnik)6. Zoisova štipendija je namenjena dijakom in študentom kot spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti (21. člen ZŠtip-1). Po 1. odstavku 22. člena ZŠtip-1 jo lahko dijak v prvem letniku neposredno po prehodu iz osnovne šole na višjo raven izobraževanja pridobi, če je ob izpolnjenih splošnih pogojih iz 11. do 13. člena ZŠtip-1 dosegel izjemni dosežek in je v zaključnem razredu osnovne šole dosegel povprečno oceno najmanj 4,7. ZŠtip-1 določa le najnižje oziroma t. i. vstopne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati vlagatelji, da sploh lahko uveljavljajo Zoisovo štipendijo. Torej po merilu povprečne ocene gre za vsaj povprečno oceno 4,7, po merilu izjemnih dosežkov pa za vsaj en izjemen dosežek oziroma za vsaj eno točko za tak dosežek. Le če se na javni razpis prijavi manj vlagateljev, ki izpolnjujejo te vstopne pogoje, kot je razpoložljivih sredstev, je Zoisovo štipendijo mogoče priznati vsem vlagateljem (znotraj posamezne skupine). V nasprotnem primeru, torej če se na javni razpis prijavi več vlagateljev, ki izpolnjujejo pogoje iz 1. odstavka 22. člena ZŠtip-1, kot je razpoložljivih sredstev, so po 3. odstavku tega člena do Zoisove štipendije upravičeni vlagatelji, ki so dosegli višjo povprečno oceno ali več točk za izjemne dosežke.7

8. Na podlagi 4. odstavka 24. člena ZŠtip-1 je Pravilnik v 16. členu uredil razvrščanje vlagateljev. Vlagatelji, ki izpolnjujejo vstopne pogoje za dodelitev Zoisove štipendije, se po 1. odstavku tega člena Pravilnika najprej razvrstijo v skupino osnovna šola (skupina OŠ), srednja šola (skupina SŠ) in višješolsko ali visokošolsko izobraževanje (skupina VŠ). Nato se vloge znotraj posamezne skupine razvrstijo po s Pravilnikom določenem vrstnem redu meril. V obravnavani skupini OŠ8 se vloge razvrstijo najprej po merilu višje število točk za izjemne dosežke, nato po merilu višje povprečne ocene. Po 2. odstavku 16. člena Pravilnika se namreč vloge v okviru posamezne skupine razvrstijo po naslednjem vrstnem redu meril: število točk za izjemne dosežke, število točk pri maturi ali razmerje med povprečno oceno vlagatelja in povprečno oceno generacije, povprečna ocena. Vloge vlagateljev, ki niso bile izbrane po merilu izjemnih dosežkov, se na podlagi 3. odstavka 16. člena Pravilnika razvrščajo po naslednjih merilih glede na razpoložljiva sredstva. Za štipendiranje se izberejo vlagatelji, ki izkažejo višje doseganje posameznega merila. Če vloge vlagateljev, ki izkazujejo enako vrednost posameznega merila, presegajo preostala sredstva v tej skupini, se štipendije ne dodelijo, preostala sredstva pa se prerazporedijo v naslednjo skupino (4. odstavek 16. člena Pravilnika).

9. Čeprav je Pravilnik kot prednostno opredelil merilo izjemnega dosežka, to po stališču pritožbenega sodišča ni v nasprotju z ZŠtip-1, ki merila v 3. odstavku 22. člena določa alternativno. Pravilnik je izmed več zakonsko določenih alternativnih meril, ko se torej lahko upošteva eno ali drugo merilo, skladno z namenom dodeljevanja Zoisovih štipendij le opredelil prednostno merilo, ne da bi pri tem drugo izključil. Ali bodo sredstva, ki po razvrstitvi po merilu izjemnega dosežka niso bila porabljena, v skupini OŠ razdeljena po merilu povprečne ocene, ali pa bodo prerazporejena v skupino SŠ, je odvisno od višine razpoložljivih sredstev, števila vlagateljev in njihovih povprečnih ocen ter števila točk za izjemne dosežke. Ker se vloge najprej razvrstijo po merilu točk za izjemne dosežke, se Zoisova štipendija po tem merilu dodeli vlagateljem, ki izkažejo enako višje število točk po merilu izjemnih dosežkov, ob upoštevanju že zakonsko določenega vstopnega pogoja povprečne ocene najmanj 4,7. Če razpoložljiva sredstva na ta način niso v celoti razdeljena, je potrebno preostanek razdeliti med vlagatelje, ki izkazujejo enako oziroma najvišje število točk po naslednjem merilu, torej po višji povprečni oceni. Po tem merilu se razvrščajo in izbirajo le tiste vloge, ki po merilu točk za izjemne dosežke niso bile izbrane za štipendiranje.

10. Vendar je zaradi enakega obravnavanja vseh vlagateljev, ki so dosegli povprečno oceno 5, in katero koli število točk za izjemne dosežke, ki ni zadostovalo za dodelitev štipendije po prednostnem merilu izjemnega dosežka, potrebno v nadaljnjem razvrščanju glede na merilo povprečne ocene upoštevati prav vse vlagatelje s povprečno oceno 5, ne glede na doseženo število točk za izjemne dosežke. Zakonski pogoj, pri katerem se Zoisova štipendija lahko dodeli, je vsaj en izjemen dosežek, med tem ko je najnižja še sprejemljiva povprečna ocena eksplicitno določena in, če je nižja od 4, 7, štipendije sploh ni mogoče priznati. Pritožničino zavzemanje za razvrščanje vlagateljev po merilu povprečne ocene tako, da bi se upoštevali le vlagatelji z najvišjo povprečno oceno in najvišjim številom točk za izjemne dosežke, ki ni zadostovalo za dodelitev Zoisove štipendije po prednostnem merilu izjemnih dosežkov, ni utemeljeno, saj za kaj takega niti v ZŠtip-1 niti v Pravilniku, kot je veljal za šolsko leto 2016/2017, ni bilo podlage. Sprememba Pravilnika, na katero opozarja pritožnica, je začela veljati šele s 1. 7. 2017.9 Torej je v obravnavanem primeru sploh ni mogoče uporabiti.

11. Ker so bila po merilu povprečne ocene, torej z upoštevanjem vseh vlagateljev, ki so v skupini OŠ za šolsko leto 2016/2017, dosegli povprečno oceno 5 in manj kot 4,5 točke za izjemne dosežke, presežena sredstva, ki so ostala nerazdeljena po razvrščanju po merilu izjemnega dosežka, torej 4,5 točke za izjemne dosežke in 4,7 za povprečno oceno, je bil preostanek utemeljeno razdeljen med skupino SŠ. Zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica izpolnila vstopne pogoje za dodelitev Zoisove štipendije, ni pa dosegla meje, ki je bila v šolskem letu 2016/2017 v skupini OŠ pogoj za njeno dodelitev, je pravilen. Posledično je tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih zavrnilnih odločb in priznane Zoisove štipendije utemeljeno zavrnjen.

12. Iz istih, zlasti pravnih razlogov je bilo potrebno pritožbo na temelju 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 73/2003 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 2 Gre za 1. letnik gimnazije v šolskem letu 2016/2017. 3 Srebrni priznanji na državnem tekmovanju iz razvedrilne matematike in matematike. 4 Potrebnih bi bilo 479.160,00 EUR. 5 Ur. l. RS, št. 56/2013 s spremembami. 6 Ur. l. RS, št. 35/2014 s spremembami. 7 Ali za dijake in študente več točk pri zlati maturi ali višje razmerje med povprečno oceno vlagatelja in povprečno oceno generacije. 8 Skupina OŠ so vlagatelji, ki pridobitev Zoisove štipendije uveljavljajo na podlagi pogojev, ki so jih dosegli v osnovni šoli. 9 Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodelitvi Zoisovih štipendij (Ur. l. RS, št. 32/2017) je določil da se 3. in 4. odstavek 16. člena Pravilnika spremenita tako, da se vloge vlagateljev najprej razvrstijo po merilu iz prve alineje prejšnjega odstavka. Za štipendiranje se izberejo vlagatelji, ki izkažejo višje število točk za izjemne dosežke. Če ima več vlagateljev enako število točk za izjemne dosežke, njihove vloge pa presegajo preostala sredstva v tej skupini, se za izbor med temi vlagatelji uporabi merila iz druge oziroma tretje alineje prejšnjega odstavka. Sredstva se dodelijo vlagateljem, ki izkazujejo enako (mejno) število točk za izjemne dosežke in višje število točk pri maturi oziroma višje razmerje med povprečno oceno vlagatelja in povprečno oceno generacije oziroma višjo povprečno oceno. Če vloge vlagateljev, ki izkazujejo enako vrednost uporabljenih meril v skladu s prejšnjim odstavkom, presegajo preostala razpoložljiva sredstva v posamezni skupini, se štipendije ne dodelijo, neporabljena sredstva pa se razporedijo v naslednjo skupino.