Jedro

Pritožnica se sicer sklicuje na določilo prvega odstavka

65. člena Zakona o zavodih - ZZ in na določilo 12. člena Odloka o preoblikovanju javnega zavoda v javni zdravstveni zavod, na podlagi katerih premoženje javnega zavoda pripada ustanovitelju, vendar pa temu v konkretnem primeru ne gre slediti. Kot je razvidno iz pogodbe z dne 28.02.1992 je bila namreč predmetna nepremičnina pred sklenitvijo te pogodbe že v družbeni lasti s pravico uporabe Mestne občine, ki je zemljišče pridobila na podlagi pogodbe z dne 30.03.1988, sklenjene med Skladom in . Navedeno torej pomeni, da v letu 1991 ta nepremičnina sploh ni bila v družbeni lastnini s pravico uporabe nasprotnega udeleženca, zaradi česar je predlagateljica tudi ni mogla še enkrat (potem ko jo je pridobila že s pogodbo z dne 30.03.1988) pridobiti na podlagi prvega odstavka 65. člena ZZ

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se ugovoru nasprotnega udeleženca z dne

08.08.2005 ugodi in se sklep o dovolitvi vpisa z dne

22.06.2005, opr. št. spremeni tako, da se predlog Mestne občine za vpis lastninske pravice z dne 21.04.2004 zavrne in se dovoli izbris vpisa, ki je bil opravljen na podlagi izpodbijanega sklepa o vpisu (vknjižba lastninske pravice), izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o vpisu in vpis zaznambe zavrnitve vpisa.

Zoper takšen sklep je predlagateljica vložila pravočasno pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava.

Ne strinja se z obrazložitvijo prvostopenjskega sodišča, ker se je skladno z določilom 1. člena Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini - ZLNDL urejalo lastninjenje samo tistih zemljišč in stavb, ki niso predmet lastninjenja po drugih zakonih. Drug zakon, ki ga je v konkretnem primeru treba upoštevati pa je Zakon o zavodih - ZZ, ki v prvem odstavku 65. člena določa, da premoženje, ki je družbena lastnina v upravljanju delovne organizacije iz prvega odstavka 62. člena tega zakona, ki nadaljuje delo kot zavod, postane s 1. aprilom 1991 lastnina ustanovitelja te organizacije, pri čemer s premoženjem iz prvega odstavka

65. člena upravlja zavod in ga uporablja za opravljanje dejavnosti, za katero je bil ustanovljen. Omenjeni zakon pa v nobenem določilu ne navaja, da nepremičnine oziroma premoženje, ki ga javni zavodi pridobijo po 1. aprilu 1991 postane last teh zavodov. Razen tega je ustanoviteljica v Odloku o preoblikovanju javnega zavoda v javni zdravstveni zavod v 12. členu nedvoumno določila, da zavod samo upravlja s premoženjem v obsegu, s katerim je upravljal do uveljavitve tega odloka ter da je celotno premoženje zavoda skladno s 65. členom ZZ lastnina ustanovitelja. Predlagateljica je torej imela pravno podlago za podajo zemljiškoknjižnega predloga za vpis lastninske pravice na nepremičninah, pripisanih k vl. št. k.o. na podlagi 65. člena ZZ in omenjenega odloka. Sicer pa pritožnica še poudarja, da 48. člen ZZ v zvezi s 14. in 15. členom omenjenega odloka določa kako zavod pridobiva sredstva za delo. Lastninjenje nepremičnin s strani nasprotnega udeleženca, ki je bilo izvedeno na podlagi prodajne pogodbe z dne 28.02.1992 in

3. člena ZLNDL, je torej v nasprotju s 65. členom ZZ in odlokom. Pritožnica je predlagala spremembo izpodbijanega sklepa tako, da ostane v veljavi sklep z dne 22.06.2005 na podlagi katerega je Mestna občina bila vknjižena kot lastnica nepremičnin, pripisanih k vl. št. k.o. in podrejeno vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, ki je pri odločanju o ugovoru nasprotnega udeleženca zoper sklep, s katerim je bil dovoljen vpis lastninske pravice na nepremičninah, vpisanih v vl. št. k.o. v korist predlagateljice, le-temu ugodilo ter predlog predlagateljice za vpis lastninske pravice zavrnilo, pri čemer je takšno odločitev prvostopenjskemu sodišču narekovala pravilna uporaba določil Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1. Citirani zakon namreč v 148. členu določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, če naj zemljiškoknjižno sodišče dovoli predlagani vpis, med drugim tudi, da utemeljenost zahtevka za vpis izhaja iz listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis (1. točka prvega odstavka 148. člena ZZK-1).

Nasprotno pa je iz podatkov in dokazil, priloženih obravnavani zemljiškoknjižni zadevi razvidno, tako kot to ugotavlja že sodišče prve stopnje, da predlagateljica svojemu predlogu za vknjižbo lastninske pravice ni predložila listine, s katero bi izkazala, da je lastninska pravica prešla nanjo potem, ko je na podlagi pogodbe z dne 28.02.1992 in Zakona o lastninjenju nepremičnin - ZLNDL lastnik navedenih nepremičnin postal nasprotni udeleženec.

Pritožnica se sicer sklicuje na določilo prvega odstavka

65. člena Zakona o zavodih - ZZ in na določilo 12. člena Odloka o preoblikovanju javnega zavoda v javni zdravstveni zavod, na podlagi katerih premoženje javnega zavoda pripada ustanovitelju, vendar pa temu v konkretnem primeru ne gre slediti. Kot je razvidno iz pogodbe z dne 28.02.1992 je bila namreč predmetna nepremičnina pred sklenitvijo te pogodbe že v družbeni lasti s pravico uporabe Mestne občine, ki je zemljišče pridobila na podlagi pogodbe z dne 30.03.1988, sklenjene med Skladom in. Navedeno torej pomeni, da v letu 1991 ta nepremičnina sploh ni bila v družbeni lastnini s pravico uporabe nasprotnega udeleženca, zaradi česar je predlagateljica tudi ni mogla še enkrat (potem ko jo je pridobila že s pogodbo z dne 30.03.1988) pridobiti na podlagi prvega odstavka 65. člena ZZ, ki določa, da z dnem 01.04.1991 postane lastnina ustanovitelja tisto premoženje, ki je sicer družbena lastnina v upravljanju delovne organizacije, ki nadaljuje delo kot zavod.

Nasprotni udeleženec je namreč proti plačilu odškodnine v višini 7.535.907,00 takratnih SLT pridobil pravico uporabe na predmetnih nepremičninah šele s sklenitvijo pogodbe z dne 28.02.1992, na podlagi katere je nato ob izpolnjenih pogojih iz ZLNDL tudi postal zemljiškoknjižni lastnik. Vsled navedenih razlogov in po opravljenem uradnem preizkusu, ki ni pokazal uradno upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP in drugim odstavkom

120. člena ZZK-1 ter 37. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP) je pritožbeno sodišče zavrnilo neutemeljena pritožbena izvajanja in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje (2. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 v zvezi s 37. členom ZNP ter 2. točko 365. člena ZPP ter dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Ker pritožnik ni priglasil stroškov pritožbenega postopka, je odločitev o teh odpadla.