8. 9. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Žasmine Mihelič, Jesenice, in drugih, ki jih vse zastopa Brigita Petek, odvetnica na Ptuju, na seji 8. septembra 2022

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 8. člena in 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 142/20 in 82/21) ter za oceno ustavnosti in zakonitosti Sklepa o uporabi ukrepov, ki jih določa Zakon o nalezljivih boleznih, pri nalezljivi bolezni COVID-19 (Uradni list RS, št. 117/20), se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 (Uradni list RS, št. 147/21, 149/21, 152/21, 155/21, 170/21 in 171/21) se zavrže v delu, ki se nanaša na 8. in 11. člen tega Odloka, v preostalem delu pa se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudniki izpodbijajo v izreku tega sklepa navedene predpise oziroma njihove posamezne določbe. Zatrjujejo neskladje s 1., 2. in 3. členom ter petim odstavkom 5. člena, 8., 14., 15., 16., 17., 18., 22., 34., 35., 39., 41., 53., 54., 56., 57., 63. in 153. členom Ustave. Sklicujejo se tudi na druge ustavne določbe in 8. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Navajajo, da morajo za številne vsakodnevne dejavnosti izpolnjevati pogoj prebolevnosti, cepljenosti ali testiranja (v nadaljevanju pogoj PCT) oziroma zaposleni v državni upravi pogoj prebolevnosti ali cepljenja (10.a člen Odloka o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 – v nadaljevanju Odlok), uporabljati zaščitno masko in vzdrževati določeno medsebojno razdaljo. Pojasnjujejo različne omejitve, ki so po njihovih navedbah posledica ukrepov po izpodbijanih določbah. Trdijo, da Odlok nima zakonske podlage in da nasprotujejo prisilnemu testiranju na virus SARS-CoV-2, ki naj bi bil strokovno neustrezen ukrep, katerega namen naj bi bil prisiljevanje posameznikov k cepljenju zoper bolezen COVID-19. Navajajo, da bolezen COVID-19 ni navedena kot nalezljiva bolezen v 8. členu Zakona o nalezljivih boleznih (v nadaljevanju ZNB), zaradi katere bi se izvajali ukrepi po tem zakonu. Tretji odstavek 8. člena ZNB naj bi bil očitno protiustaven, ker naj bi pomenil prenos pristojnosti zakonodajne veje oblasti na izvršilno vejo oblasti. Pobudniki poudarjajo, da Sklep o uporabi ukrepov, ki jih določa Zakon o nalezljivih boleznih, pri nalezljivi bolezni COVID-19 (v nadaljevanju Sklep), temelji na protiustavnem tretjem odstavku 8. člena in 39. členu ZNB. Določbe tretjega odstavka 8. člena ZNB in Sklepa naj bi bile presplošne. Pobudniki nasprotujejo vsem primerom obveznega samotestiranja po Odloku oziroma posebej obveznosti izpolnjevanja pogoja PCT za delavce in osebe, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu ali samostojno opravljajo dejavnost. Nasprotujejo tudi obveznosti uporabe zaščitne maske za otroke oziroma učence, dijake in študente ter udeležence izobraževanja odraslih v vzgojno-izobraževalnih zavodih. Zatrjujejo škodljive učinke uporabe zaščitnih mask, ki naj tudi sicer ne bi bile ustrezne in učinkovite. Izpodbijani ukrepi naj bi bili nesorazmerni. Pobudniki Ustavnemu sodišču predlagajo, naj izpodbijane predpise razveljavi.

2.Odlok je bil razveljavljen z Odlokom o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (Uradni list RS, št. 174/21), ki je začel veljati 8. 11. 2021. V takem primeru, torej če izpodbijani predpis med postopkom pred Ustavnim sodiščem preneha veljati, Ustavno sodišče v skladu z drugim odstavkom 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) odloči o ustavnosti oziroma zakonitosti izpodbijanega predpisa, če so izkazani pogoji iz prvega odstavka 47. člena ZUstS, to je, če pobudnik izkaže, da niso bile odpravljene posledice njegove protiustavnosti oziroma nezakonitosti.

3.Pobudniki navajajo, da izpodbijajo 8. in 11. člen Odloka, kolikor sta se nanašala na obveznost testiranja na virus SARS-CoV-2 in nošenje zaščitne maske na področju dejavnosti vzgoje in izobraževanja za učence, dijake, študente ter udeležence izobraževanja odraslih. Vendar iz navedb pobudnikov ne izhaja, da bi Odlok v navedenih delih posegal v njihov pravni položaj. Pobudniki, ki jih je več kot dvesto, namreč ne pojasnijo, da bi bili starši oziroma da bi bili udeleženi na področju vzgoje in izobraževanja kot dijaki, študenti ali udeleženci izobraževanja odraslih. Pobudniki zgolj navajajo, da so polnoletni in imajo prebivališče na ozemlju Republike Slovenije, ter naštevajo dejavnosti, na katere so se na splošno nanašali ukrepi po Odloku. Ker zato ni izkazano, da bi za pobudnike nastale kakšne posledice izpodbijane ureditve v smislu 47. člena ZUstS, ki bi jih bilo mogoče odpraviti z morebitno ugoditvijo pobudi, tudi pravovarstvene potrebe v skladu z drugim odstavkom 47. člena ZUstS za presojo 8. in 11. člena neveljavnega Odloka ne morejo izkazati.

4.Po drugem odstavku 26. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem pravnem vprašanju. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Odloka v preostalem delu, kolikor so razlogi zatrjevane protiustavnosti oziroma nezakonitosti obrazloženi tako, da je mogoč njihov preizkus, ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj. Zaradi tega se Ustavnemu sodišču niti ni treba spuščati v vprašanje obstoja procesnih predpostavk glede na to, da je izpodbijani Odlok med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehal veljati. Iz navedenih razlogov je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka zavrglo v delu, ki se nanaša na 8. in 11. člena Odloka, v preostalem pa jo je zavrnilo (2. točka izreka).

5.Po oceni Ustavnega sodišča tudi pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 8. člena in 39. člena ZNB ter za oceno ustavnosti in zakonitosti Sklepa ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj. Zato jo je Ustavno sodišče zavrnilo (1. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka v zvezi s petim odstavkom 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik