Jedro

Stroške izvršbe v zvezi z razdelitvijo stvari s prodajo plačajo vsi lastniki v sorazmerju z vrednostjo svojih deležev na skupni stvari.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in sklep o izvršbi v izpodbijani 2. točki delno spremeni tako, da se stroški upnika znižajo za 174,39 EUR.

II. Upnik je dolžan povrniti dolžniku 45,24 EUR pritožbenih stroškov v roku 8 dni od prejema tega sklepa.

Obrazložitev

1. S sklepom o izvršbi je sodišče prve stopnje dovolilo predlagano izvršbo (1. točka izreka) in dolžniku naložilo povrnitev upniku 348,78 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku pa je priglašene stroške zavrnilo (2. točka izreka).

2. Zoper stroškovno odločitev vsebovani v 2. točki sklepa o izvršbi se je pritožil dolžnik. V pritožbi navaja, da je sodišče nepravilno odmerilo stroške od skupne vrednosti nepremičnine v višini 62.564,00 EUR. Sodišče ni upoštevalo, da je dolžnik solastnik do ½ nepremičnine, ki je predmet izvršbe. Vrednost predmeta od katerega je upnik upravičen do povrnitve nagrade ter ostalih stroškov je ½ vrednosti nepremičnine, torej od zneska vrednosti predmeta v višini 31.282,00 EUR. Dolžnik v razmerju do upnice dolguje le ½ skupne vrednosti, saj je tudi sam solastnik nepremičnine do ½.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu s 350. členom v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami – v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami – v nadaljevanju ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi naložilo dolžniku v plačilo upnikove stroške, ki jih je imel z vložitvijo predloga za izvršbo za razdelitev stvari s prodajo. Sodišče prve stopnje je pri odmeri stroškov pravilno upoštevalo vrednost spornega predmeta, to je 62.564,00 EUR. To je vrednost nepremičnine, ki je predmet delitve s prodajo v konkretni izvršilni zadevi.

6. Pritrditi je pritožbi, da je dolžnik dolžan nositi le sorazmerni del vseh izvršilnih stroškov, to je ½ vseh izvršilnih stroškov. V 237. členu ZIZ je določeno, da stroške izvršbe v zvezi z razdelitvijo stvari s prodajo plačajo vsi lastniki v sorazmerju z vrednostjo svojih deležev na skupni stvari. To pomeni, da stroške predloga za izvršbo, odmerjene od pravilne vrednosti spornega predmeta 62.564,00 EUR nosita obe stranki postopka, vsaka v sorazmerju z vrednostjo svojih deležev na tej nepremičnini, to je vsaka do ½. Stroške v zvezi s predlogom za izvršbo v višini 348,78 EUR je dolžnik dolžan povrniti upniki v višini njegovega sorazmernega deleža na tej stvari, to je v višini 174,39 EUR. V enaki višini pa je stroške predloga za izvršbo upnica glede na določilo 237. člena ZIZ dolžna nositi sama.

7. Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbi dolžnika ugoditi in sklep v izpodbijani 2. točki spremeniti tako, da se izvršilni stroški upnika, odmerjeni s sklepom o izvršbi znižajo za polovico, torej na 174,39 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Dolžnik je s pritožbo uspel, zato mu je upnik dolžan povrniti njegove pritožbene stroške (prvi in drugi odstavek 165. člena ZPP in 155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S pritožbo je dolžnik izpodbijal odločitev sodišča prve stopnje, v katerem je sodišče upniku priznalo stroške nad ½ (nad 174,39 EUR), zato je vrednost spornega predmeta v tem pritožbenem postopku 174,39 EUR. Dolžnik je tako upravičen do stroškov sestave pritožbe v višini 10,20 EUR (tar. št. 3468 ZOdvT), 20 % nagrade za pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (tar. št. 6002 ZOdvT) v znesku 2,04 EUR in 33,00 EUR sodne takse, skupaj torej 45,24 EUR.