Jedro

Tožena stranka je potrdila, da je predsednik OVK Mengeš v svaštvu s kandidatom za župana in prvim na listi stranke Š., ker je omenjeni kandidat mož sestre od predsednika OVK Mengeš. Vendar pa zakonodajalec tega razmerja ni opredelil kot objektivnega kriterija pristranosti, saj se pojem „drugega razmerja s kandidatom“ nanaša na zunajzakonsko skupnost ter registrirano istospolno partnersko skupnost. Po tem ko pristojna komisija ugotovi, da gre za odpravljive pomanjkljivosti, omogoča, da je politična stranka seznanjena točno o tem, katera pomanjkljivost je podana, kako je možno to pomanjkljivost odpraviti in do kdaj jo je treba odpraviti. V konkretnem primeru pa je tožena stranka pomanjkljivosti zgolj neformalno komunicirala s predlagateljem.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi tako, da se odločba Občinske volilne komisije Občine Mengeš, št. 041-03/2018-OS/7 z dne 23. 10. 2018 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek in se toženi stranki naloži, da o kandidatni listi tožeče stranke odloči do 29. 10. 2018 do 9.00 ure.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Občinska volilna komisija občine Mengeš je na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17, v nadaljevanju ZLV) v povezavi s 56. in 59. členom Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo, 54/07 - odl. US in 23/17, v nadaljevanju: ZVDZ), v postopku potrjevanja kandidatne liste A. predlagatelja B., ki je bila predložena s strani C. C., odločila, da se Lista kandidatov A., ki jo je vložil predlagatelj B., zavrne.

2. V obrazložitvi akta je navedeno, da je kandidatno listo dne 18. 10. 2018 ob 18.00 uri v prisotnosti predsednika OVK, tajnika in namestnika tajnika OVK, vložil prvonavedeni na kandidatni listi C. C.. Ob vložitvi so bile ugotovljene naslednje pomanjkljivosti:

3. Ni bilo izvedeno tajno glasovanje o listi kandidatov, saj iz zapisnika Kandidacijske konference, ki je bila dne 18. 10. 2018 ob 17.00 uri izhaja, da tajnega glasovanja ni zahteval nihče. C. C. je ob tem navedel, da po njegovem mnenju tajno glasovanje ni potrebno. C. C. je bila nato predočena vsebina 51. člena ZLV, ki določa, da se kandidati določijo s tajnim glasovanjem in da ni bil predložen statut in/ali drug akt stranke, ki ureja odločanje v kandidacijskem postopku. Ni bil predložen znak oz. logo politične stranke, ni bil naveden predstavnik liste kandidatov; pri kandidatih Č. Č., D. D., E. E. in F. F. so bile formalne pomanjkljivosti pri njihovih podatkih.

4. Vlagatelj C. C. je po tem, ko je bil soočen z navedenimi pomanjkljivostmi navedel, da bo pomanjkljivost glede tajnosti volitev odpravljena do roka za vložitev kandidatne liste. Glede ostalih pomanjkljivosti pa mu je bil v sporazumu z njim določen rok za odpravo do 19. 10. 2018 do 13.00 ure. Sprejemanje kandidatne liste je bilo zaključeno 18. 10. 2018 ob 18.15 uri. Vlagatelj se je nato dne 18. 10. 2018 ob 18. 30. uri ponovno zglasil na sedežu volilne komisije in vložil rokopis na formatu A5 zapisan na hrbtni strani dela potrjenega obrazca LV-2 (overjena podpora G. G. z dne 18. 10. 2018, na kar se da sklepati iz obrazca podpore LV-1, ki ji je dala ista oseba njemu, tj. C. C., kot kandidatu za župana). Naslov tega rokopisa se glasi: „Tajno glasovanje o kandidacijski listi: dodatek k volilni konferenci A., 18. 10. 2018“. Dalje je navedeno naslednje besedilo: „Komisija v sestavi za tajno glasovanje H. H., C. C., I. I., D. D. in njihovi podpisi. Prisotni - zgoraj navedeni, glasuje se z: ZA, PROTI. Glasovanje: 4 glasovnice oddane, prejete: 4 glasovnice, vse veljavne, vsi glasovi ZA. Kandiadcijsko glasovanje je potrjeno. Mengeš 18. 10. 2018 ob 18.26“.

5. Glede ostalih pomanjkljivosti, navedenih v točki 2 je vlagatelj dne 19. 10. 2018 ob 12.12 uri na sedež OVK vložil naslednje dopolnitve: a) predstavnica liste kandidatov - tožnica (J. J.) in logotip (b) volilna pravila stranke A., (c) Organizator volilne kampanje stranke A., (d) lista kandidatov z vpisanima manjkajočima rojstnima dnevoma in popravkom ge. K. K.. Pri preverjanju osebnih podatkov v spletni aplikaciji Evidenca volilne pravice sta bila pri kandidatu Č. Č. in F. F. ugotovljeni napaki pri navedbi stalnega prebivališča. Pri kandidatu Č. Č. je v kandidaturi kot naslov stalnega prebivališča naveden naslov L., iz evidence volilne pravice pa izhaja, da je njegovo stalno prebivališče na naslovu M.. Pri kandidatki F. F. pa je v kandidaturi kot naslov stalnega prebivališča naveden naslov N., iz evidence volilne pravice pa izhaja, da je njeno stalno prebivališče na naslovu O.. Tajnica OVK je dne 19. 10. 2018 ob 12.40 klicala predstavnico kandidatne liste J. J. na mobilni telefon, da popravi/uskladi podatek o stalnem prebivališču pri prej omenjenih kandidatih, J. J. se na klic ni odzvala. Nadalje je bilo pri pregledu kandidatne liste tudi ugotovljeno, da je kandidatka pod zaporedno številko 14 navedena R. R., roj. 1978, P., ki je hkrati predstavnica kandidature za župana C. C..

6. Iz tretjega odstavka 3. člena Pravil o postopku določanja liste kandidatov Stranke A. za lokalne volitve 2018 izhaja, da listo kandidatov določijo člani politične stranke, ki imajo volilno pravico in stalno prebivališče v matični občini, pri čemer je najmanjše število članov stranke, ki so potrebni za potrditev kandidatne liste vsaj 1 (eden). Iz petega odstavka istega člena nadalje izhaja, da mora biti zapisniku organa, ki ga je treba priložiti ob vložitvi kandidatur v skladu s tretjim odstavkom 51. člena ZVDZ, priložen spisek članov politične stranke, ki so sodelovali na tajnem glasovanju za določitev kandidature. Iz predloženega zapisnika kandidacijske konference z dne 18. 10. 2018 ob 17.00 uri in dopolnitve z dne 18. 10. 2018 ob 18.26 uri ter še naknadno prejete dokumentacije dne 19. 10. 2018 ob 12.12. uri, OVK ugotavlja, da iz navedene dokumentacije ni mogoče razbrati, kdo od sodelujočih na kandidacijski konferenci je član stranke A., saj to ni nikjer izrecno navedeno. Prav tako iz zapisnika z dne 18. 10. 2018 ob 17.00 uri iz točke Ad. 3 izhaja, da tajno glasovanje o listi kandidatov ni zahteval nihče, kot je to že omenjeno v drugi alineji točke 2. Iz naknadno predloženega dodatka k volilni konferenci z dne 18. 10. 2018 ob 18.26 uri, ki je predložen na hrbtni strani polovice obrazca LV-2 sicer izhaja, da je bilo naknadno glasovanje o kandidacijski listi tajno, v kar pa OVK močno dvomi, in sicer iz razloga, ker v 11 minutah ni mogoče izvesti resnega tajnega glasovanja ob dejstvu, da je vlagatelj C. C. prostore OVK zapustil ob 18.15 uri, pri čemer pa naj bi bil zapisnik o izvedbi domnevno tajnega glasovanja zaključen že ob 18.26 uri in predložen na sedež OVK ob 18.30 uri. Na podlagi zgoraj navedenega OVK ocenjuje, da v obravnavanem primeru tajno glasovanje ni bilo izvedeno, kar pa je eden od zakonskih pogojev, ki ga mora politična stranka izkazati ob vložitvi kandidatne liste. Če ta pogoj nedvomno ni izpolnjen, kandidiranje liste kandidatov glede na zakonsko določilo 51. člena ZLV ni možno, kandidatura je ob neizpolnitvi tega pogoja nezakonita in jo OVK zavrne. OVK je pri pregledu Pravil o postopku določanja liste kandidatov Stranke A. za lokalne volitve 2018 (v nadaljevanju Pravila) ugotovila, da v besedilu le-teh ni nikjer omenjena „kandidacijska konferenca“ kot organ določanja in/ali potrjevanja kandidatne liste. V prvem odstavku 3. člena Pravil je določeno, da kandidatne liste za volitve v predstavniška telesa (lokalne) določi matični lokalni odbor stranke na svojem zboru članov, v kolikor pa v dotični občini ni organiziran lokalni odbor A., pa lahko zbor članstva skliče tudi vodstvo stranke, ki v tem primeru zagotovi tudi delovno predsedstvo. Drugi odstavek 3. člena Pravil pa nadalje določa, da če ne pride do sklica zbora članstva s strani vodstva stranke, lahko listo potrjuje Svet A. s tajnim glasovanjem. OVK ugotavlja, da iz vložene dokumentacije ni mogoče razbrati, da v Občini Mengeš obstaja lokalni odbor, niti ni dokumentacije, ki bi dokazovala, da je zbor članstva sklicalo vodstvo stranke, niti ni liste potrdil Svet A. s tajnim glasovanjem. Iz Zapisnika kandidacijske konference z dne 18. 10. 2018 ob 17.00 uri tega ni mogoče razbrati. Iz točke Ad. 3 omenjenega zapisnika je tudi razbrati, da je vlagatelj C. C. (koordinator konference) predstavil listo OS in za župana. Nasploh je celotno besedilo nerazumno. OVK tudi ugotavlja, da je na Vabilu za kandidacijsko konferenco članov in članic ter kandidatov in kandidatk stranke A. Slovenije za lokalne volitve 2018 v Občini Mengeš, ki je bila sklicana za četrtek 18. 10. 2018 v pisarnici središča ... ob 17.00 uri, v nogi vabila elektronski izpis datuma dokumenta: 18. 10. 2018. „Kandidacijska konferenca“ je bila sklicana in opravljena (glej Zapisnik kandidacijske konference z dne 18. 10. 2018 ob 17.00 uri) na isti dan, kar je v nasprotju s četrtim odstavkom 3. člena Pravil. Navedeni odstavek namreč določa, da mora biti seja občinskega odbora ali seja Sveta stranke A sklicana 7 dni pred datumom, za katerega je sklicana seja. OVK še ugotavlja, da je vlagatelj C. C. zbiral podporo za vložitev liste kandidatov na podlagi zbiranja podpisov volivcev, vendar jih očitno ni zbral dovolj, zato se je odločil, da bo listo kandidatov vložil v imenu politične stranke A. (vsa kandidacijska opravila je očitno opravil zadnji dan zakonitega roka za vložitev liste kandidatov, tajno glasovaje pa izvedel v 11-ih minutah). Odločitev je bila sprejeta soglasno.

7. V pritožbi tožnik pravi, da upravičeno dvomi, da je bilo odločanje OVK objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih kriterijev. Vlagatelj C. C. je pojasnil, da je bila lista kandidatov sporazumna z vsemi kandidati in da so se s podpisom soglasja k kandidaturi, soglašali tudi z listo kandidatov. Prilagamo vabilo na kandidacijsko konferenco, ki je vključevala tudi listo kandidatov in besedilo soglasja z listo kandidatov (citiram): „soglasje za listo“. O tem je bila OVK seznanjena izrecno z navedbo vlagatelja. Predsednik OVK S. S. tega dejstva ni sprejel, navedel je člen zakona in da bo brez tajnega glasovanja kandidatura zavrnjena. Tajno glasovanje so isti prisotni na kandidacijski konferenci izvedli nemudoma. Kakšen je bil papir (dimenzija) in kaj je bilo na drugi strani za postopek tajnega glasovanja ne more biti bistveno in je komentiranje tega neustrezno. Glede navedb o napačnem (Č. Č. „...“) oz. nepopolnem naslovu (F. F., manjkajoč podatek „...“) sta bili obe zadevi v roku popravljeni in dostavljeni tako fizično na papirju kot tudi po e-pošti (rok je bil 19. 10. 2018 ob 13.00 uri). Pod točko 4 zavrnilne obrazložitve OVK Občine Mengeš navajamo: Zakaj je sporno oz. omembe vredno, da je predstavnica kandidata za župana na listi A.?

8. V zvezi s točko 5 odločbe kot dokaz prilaga slike posnete na kandidacijski konferenci in na dodatku - tajnem glasovanju. S temi dokazi ni dvoma, da je tajno glasovanje bilo izvedeno (čas posnetkov slik). Prostor, kjer je bilo izvedeno glasovanje, je v sosednji stavbi - pisarnici ..., na severni strani dvorišča Kulturnega doma oz. Občina Mengeš je od te pisarnice oddaljena 1-2 minuti peš hoje (dokaz: vabilo na kandidacijsko konferenco, zapisnik kandidacijske konference, zapis tajnega glasovanja na kandidacijski konferenci, fotografije s kandidacijske konference, fotografije s tajnega glasovanja kandidacijske konference).

9. Tožeča stranka izraža upravičen dvom, da je bilo odločanje OVK občine Mengeš objektivno, nepristransko. Člani volilnih organov ne morejo biti osebe, ki so kandidati v sorodstvenih, njim podobnih ali drugih soodvisnih razmerjih, ki puščajo upravičen dvom v pošteno in sorazmerno ter transparentno odločanje. Predsednik OVK Občine Mengeš S. S. je v sorodstvenem oz. podobnem odnosu s kandidatom za župana in prvim na listi stranke Š. gospodom T. T. na lokalnih volitvah 2018 v Občini Mengeš. Po informacijah tožeče stranke je žena S. S. sestra T. T.. Poleg tega kot notar sodeluje z JKP ..., katerega direktor U. U. je bil udeležen oz. je udeležen v zadevah s kandidatom za župana in prvim na listi stranke A. g. C. C. na lokalnih volitvah 2018 v Občini Mengeš. Namestnica predsednika OVK Občine Mengeš ga. V. V. je v sorodstvenem razmerju oz. podobnem odnosu z direktorjem uprave Občine Mengeš g. Z. Z.., ki je podrejen županu in kandidatu za župana ter prvemu na listi X. Y. g. Ž. Ž. lokalnih volitvah 2018 v Občini Mengeš. Po informacijah tožeče stranke je ga. V. V. sestra Z. Z.. Direktor uprave deluje v upravnih in drugih postopkih, pri katerih je udeležen kandidat za župana in prvi na listi stranke A. g. C. C. na lokalnih volitvah 2018 v Občini Mengeš, ki je vodja iniciative CIM (CIM). CIM pa deluje v javnem interesu in je kritičen do spornih zadev, ki se dogajajo v Občini Mengeš in kjer je posredno ali neposredno soudeležen g. Z. Z.. Dokumenti in zapisi o zadevah so objavljeni.

10. ZLV je bil po odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-468/06-14, spremenjen in opredeljuje, kdo ne more biti član volilnega organa (v pomenu občinske volilne komisije ali volilnega odbora na volišču) ter kako ravnati, ko se ugotovi njegova sorodstvena ali druga povezava s kandidatom na volitvah. Uresničitev odločbe Ustavnega sodišča je namreč možna le s pisno izjavo kandidata za člana volilnega organa, da ni s katerim koli kandidatom v sorodstvenem ali drugem razmerju. Nespoštovanje določb ZLV (npr. 37. člena) ima lahko resne posledice v zvezi z zakonitostjo izvedbe volitev. Pozivamo sodišče, da glede navedenih okoliščin pozove OVK Občine Mengeš, da predsednik, namestnica predsednika, člani/članice in namestniki/namestnice članov podajo pisne izjave, da niso s katerim koli kandidatom na lokalnih volitvah v sorodstvenem ali drugem razmerju.

11. Tožeča stranka predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in omogoči kandidiranje politične stranke A. v Občini Mengeš, ne glede na manjše oz. nepomembne pomanjkljivosti, ki pa niso vplivale na demokratičnost in transparentnost določanja kandidatne liste stranke A. za lokalne volitve v Občini Mengeš. Predlaga, da se pritožbi ugodi, odločba OVK Mengeš odpravi in da se dovoli kandidiranje stranke A. na lokalnih volitvah v Občini Mengeš dne 18. 11. 2018. OVK Mengeš je dolžna naslovnemu sodišču in tožeči stranki podati vse izjave, da predsednik, namestnica predsednika, člani/članice in namestniki/namestnice članov niso s katerim koli kandidatom na lokalnih volitvah 18. 11. 2018 v Občini Mengeš v sorodstvenem ali drugem razmerju. Predlaga povrnitev stroškov postopka.

12. V odgovoru na tožbo tožena stranka pravi, da je kandidatno listo stranke A. zavrnila, ker je na podlagi vložene dokumentacije ugotovila, da obstaja resen dvom o tem, da tajno glasovanje ni bilo izvedeno in da so bile listine sproducirane v zadnjem trenutku pred iztekom roka za vložitev, kar bo sodišče lahko preverilo in ugotovilo z vpogledom v del volilnega spisa, ki se nanaša na stranko A.. Občinski volilni komisiji se zdi nedopustno, da vlagatelj ob vložitvi liste prepričuje predsednika volilne komisije, tajnika in njegovega namestnika, da tajno glasovanje ni potrebno, nato pa v 15 minutah predloži dokazila o tajnih volitvah, ki naj bi bile izvedene. Volilna komisija razume, da je potrebno vlagateljem pomagati, da ti lahko pravočasno in pravilno vložijo kandidatne liste. V ta namen je predlagatelju tudi pojasnila, da je obvezna vsebina kandidatne liste tudi navedba predstavnika kandidatne liste. Volilna komisija je predlagatelju določila rok za odpravo pomanjkljivosti. Predlagatelj kljub temu ni odpravil vseh formalnih pomanjkljivosti. Ni namreč popravil naslova stalnega bivališča kandidata Č. Č. (L., namesto M.). Poudariti je treba tudi, da na listi za občinski svet ne bi smela kandidirati R. R., ki je hčerka županskega kandidata in je hkrati predstavnica njegove kandidature (25. člen ZVZD). Če volilna komisija liste ne bi zavrnila v celoti, bi morala iz tega razloga posebej zavrniti kandidaturo R. R. na listi za občinski svet. 13. V 2. točki pritožbe tožnik smiselno zahteva izločitev predsednika volilne komisije in njegove namestnice, in sicer predsednika volilne komisije zaradi svaštva z županskim kandidatom in prvo navedenega na listi kandidatov stranke SMO in namestnice zaradi sorodstvenega razmerja z direktorjem občinske uprave oz. namestnikom tajnika volilne komisije. Volilna komisija meni, da za izločitev predsednika in namestnika volilne komisije ni pravne podlage. OVK je za štiriletno mandatno obdobje imenoval Občinski svet Občine Mengeš pred razpisom lokalnih volitev. Določba 8. člen ZLV nima določb o izločitvi posameznih članov volilne komisije, 37. člen določa, kdo ne sme sodelovati v volilnem odboru, ki neposredno ugotavlja izid na posameznem volišču. Tudi v primeru, če bi se določba 37. člena smiselno uporabljala tudi za volilno komisijo, pogoj za izločitev niti predsednika, niti namestnice predsednika volilne komisije ni podan. Izločitev je možna le v primeru, kadar gre za sorodstveno razmerje zakonec, oče, mati, otrok sestra, brat, posvojitelj, posvojenec, zunajzakonski partner. V danem primeru je predsednik volilne komisije v razmerju do T. T. svak, namestnica predsednika volilne komisije pa ni z njim v nobenem sorodstvenem ali svaštvenem razmerju. Njeno sorodstveno razmerje z direktorjem občinske uprave oz. namestnikom tajnika volilne komisije je v celoti nerelevantno.

14. Sodišče je po elektronski pošti dne 26. 10. 2018 ob 13.24 uri od C. C. prejelo vlogo, v kateri je navedel, da je kandidat za župana in kandidat na listi stranke A. in za predstavnico kandidata za župana daje gospo Y. Y. „s podpisom.“ Listo kandidatov zastopa v tem primeru kot prvi na listi namesto predstavnice J. J., ki je trenutno odsotna v .... Pošilja popravljen naslov za Č. Č. in dopolnjen naslov F. F.. Upravno sodišče je od iste osebe na isti dan ob 13.59 prejelo tudi vlogo, v kateri ponavlja pritožbene navedbe in opozarja, da so vsi kandidati z vabili na kandidacijsko konferenco prejeli listo, ki je bila usklajena na način, da so kandidati s soglasjem h kandidaturi soglašali tudi z listo kandidatov in da je tajno glasovanje zgolj dodatna formalnost. 15. Sodišče je dne 26. 10. 2018 ob 17.56 uri preko direktorja občinske uprave prejelo pripravljalno vlogo tožene stranke, v kateri tožena stranka oporeka zamenjavi predstavnika liste, saj ni utemeljenega razloga. Predstavnik liste je pooblaščen za sprejemanje pisanj in dajanje izjav volje. Spremembe tudi v nobenem primeru ne more izvesti veljavno izvesti oseba, ki je kandidat na listi. Glede popravka liste pri kandidatu Č. Č. OVK ugotavlja, da ga ni podala upravičena oseba (niti prejšnja niti sedanja predstavnica liste), pač pa prvo navedeni na listi. Poleg tega se je zakonski rok 3 dni iztekel 21. 10. 2018 ob 19.00 uri.

16. Tudi vloge, ki je bila sodišču poslana ob 14.40 uri ni podala upravičena oseba. Identiteta oseb na sliki ni znana. Gre za novoto in sicer, da so kandidati podpisovali soglasje za listo. Ob vložitvi kandidatne liste so bile priložene podpisane izjave kandidatov z vsebino, kot jih predpisuje instruktivni obrazec LV-8. Poleg teh soglasij OVK ni prejela nobenih drugih soglasij za listo. To pomeni, da je nekdo moral listo sestaviti, da so kandidati k njej dali soglasje. Gre za bistveno pomanjkljivost in ta navedba kaže, da tajne volitve dejansko niso bile izvedene, ampak so se o kandidatnih listah izrekali kandidati, ki so na listi.

17. Obrazložitev k prvi točki izreka: Tožba je utemeljena.

18. Po določilu prvega odstavka 97. člena ZLV lahko zoper odločbo občinske volilne komisije, s katero organ zavrne kandidaturo oziroma listo kandidatov, vsak kandidat ali predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov vloži pritožbo na Upravno sodišče. V predmetni zadevi je dne 24. 10. 2018 pritožbo najprej vložila politična stranka A., in sicer po predsedniku kot zastopniku politične stranke A. B. Iz .... Pritožba je bila vložena po elektronski pošti dne 24. 10. 2018 ob 23. 12 uri. Upravno sodišče RS (Oddelek v Mariboru) je sprejem pritožbe evidentiralo dne 25. 10. 2018 in je vlagatelja pritožbe po določilu 31. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) pozvalo, da odpravi pomanjkljivost pritožbe. Kajti politična stranka po 97. členu ZLV ni aktivno legitimirana za vložitev pritožbe, ampak so to samo osebe, ki so naštete v prvem odstavku 97. člena ZLV. Ta poziv je bil dne 25. 10. 2018 ob 15.59 uri po elektronski pošti odposlan. Isti dan ob 16.22 uri je Upravno sodišče RS (Oddelek v Mariboru) po elektronski pošti prejelo dopolnjeno pritožbo s skeniranim originalnim podpisom predstavnice liste. Pritožba ima štiri strani in je sestavljena iz treh točk, pri čemer je tožeča stranka v spremnem dopisu pojasnila, da sta prva in zadnja stran pritožbe opremljena s skeniranim podpisom predstavnice liste kandidatov.

19. Glede na to, da iz povratnice v spisu izhaja, da je predstavnica liste izpodbijano odločbo prejela dne 23. 10. 2018 ob 18.10 uri, sodišče ugotavlja, da je bila pritožba vložena znotraj roka 48 ur in jo je vložila upravičena oseba iz prvega odstavka 97. člena ZLV in da je bila ustrezno popravljena. Tudi iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka upoštevala, da je predstavnica liste kandidatov J. J. in tožena stranka v odgovoru na tožbo ne problematizira aktivne legitimacije tožeče stranke. Na tej podlagi je sodišče vzelo pritožbo v vsebinsko presojo.

20. V okviru presoje zakonitosti izpodbijanega akta1 mora sodišče najprej obravnavati pritožbeni ugovor glede nepristranskega odločanja tožene stranke. Pritožbeni ugovor (ne)pristranosti tožene stranke ni pavšalen oziroma navržen brez kakršne koli utemeljitve, zato ga sodišče obravnava kot sledi v nadaljevanju.

21. Zahteva in kriteriji nepristranosti ter postopek v primeru dvoma v nepristranosti članov občinskih volilnih komisij niso celovito urejeni v ZLV. Izjeme so določbe: da se predsednika volilne komisije in njegovega namestnika imenuje iz vrst sodnikov (ali izmed diplomiranih pravnikov);2 nadalje ZLV v prvem stavku člena 45.a določa, da so „volilni organi za lokalne volitve samostojni in neodvisni organi občin.“3 Po določilu 26. člena Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ)4 pa morajo člani volilnih organov opravljati svojo funkcijo vestno, odgovorno in morajo delovati samo na podlagi predpisov, neodvisno od kakršnih koli navodil.5

22. Ker ima odločitev občinske volilne komisije o zavrnitvi kandidature po prvem odstavku 56. člena ZVDZ neposreden vpliv med drugim tudi na uresničevanje splošne in enake volilne pravice iz 43. člena Ustave, in glede na to, da je zakonodajalec po ugotovitvi Ustavnega sodišča v zadevi U-I-468/06, da je bil ZLV protiustaven, ker niti ZLV niti ZVDZ nista vsebovala določb, ki bi preprečevale pristransko odločanje volilnih odborov v povezavi s sorodstvenimi razmerji med člani volilnih odborov in kandidati,6 izrecno uredil v ZLV nekatere kriterije (ne)pristranosti za člane volilnih odborov, ni dvoma, da je treba zahtevo, kriterije ter postopek v primeru dvoma o nepristranosti upoštevati tudi za občinske volilne komisije in ne samo za občinske volilne odbore. Ker je Ustavno sodišče v navedeni zadevi priznalo pravni interes pobudniku le za presojo izpodbijane ureditve, kolikor se nanaša na sestavo volilnih odborov, je Ustavno sodišče omenjeno pobudo obravnavalo samo v navedenem obsegu in ne tudi za občinske volilne komisije.

23. Zato mora Upravno sodišče z metodo analogije zapolniti pravno praznino in kriterije ter postopek v primeru dvoma v (ne)pristranost, kar je sicer izrecno predpisano za volilne odbore v četrtem in petem odstavku 37. člena ZLV, uporabiti tudi za občinsko volilno komisijo.7 Ustavno sodišče je namreč v omenjeni odločbi, ko je šlo za očitek sorodstvenega razmerja med članom volilnega odbora in kandidatom, izključilo možnost, da se bi se na podlagi člena 4. Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) v zvezi z očitkom o nepristranosti člana volilnega organa uporabil ZUP.8 Zato določil ZUP o izločanju tudi Upravno sodišče ne uporablja v zvezi z ZLV, ko gre za vprašanje nepristranosti, ampak uporablja metodo analogije, ker s tem na podlagi uveljavljene metode razlage lahko omogoči ustavi-skladno razlago in uporabo določb ZLV glede nepristranosti članov občinskih volilnih komisij v konkretnem primeru.

24. Določbo četrtega in petega odstavka 37. člena ZLV je treba v zvezi z očitkom o nepristranosti članov občinske volilne komisije uporabiti tudi v povezavi z odstavkom 12 obrazložitve Ustavnega sodišča v zadevi U-I- 468/06. V tem delu obrazložitve Ustavno sodišče pravi, da „pojem neodvisnosti volilnih odborov pomeni t.i. zunanjo neodvisnost, ki se zagotavlja z neodvisnim položajem volilnih odborov kot organov lokalne skupnosti v razmerju do oblastnih organov, z ureditvijo organizacije volilnih odborov in njihovega položaja. Nepristranost pa pomeni subjektivni odnos člana volilnega odbora do vsakokratnega predmeta odločanja v postopku in pomeni, da tisti, ki odloča, ni zainteresiran za izid postopka. Nepristranost volilnega odbora oziroma njegovih članov pa je treba ocenjevati ne le po njenih učinkih (npr. po odsotnosti kršitev procesnih pravic volivcev /.../ po vplivu na odločitev), temveč tudi po zunanjem videzu, namreč kako lahko razmerja (ne)pristranosti razumejo volivci v konkretnem postopku volitev. Zato ni dovolj, da volilni odbor ravna in odloča nepristrankso: sestavljen mora biti tako, da ne obstajajo okoliščine, ki bi vzbujale dvom v njegovo nepristranost.“9

25. Določilo 37. člena ZLV pa med drugim določa, da predsednik, član volilnega odbora in njun namestnik ne more biti zakonec, oče, mati, otrok, sestra ali brat, posvojitelj ali posvojenec kandidata v volilni enoti, v kateri je ta volilni odbor imenovan niti ne more živeti s kandidatom v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti (četrti odstavek člena 37. ZLV). Oseba, imenovana v volilni odbor, je dolžna obvestiti pristojno občinsko volilno komisijo v treh dneh po javni objavi kandidatur oziroma list kandidatov o svojem sorodstvenem ali drugem razmerju s kandidatom, določenem v četrtem odstavku (peti odstavek člena 37. ZLV).

26. V konkretni zadevi sodišče najprej ugotavlja, da tožeča stranka ni zahtevala izločitve katerega izmed članov OVK v postopku pred izdajo izpodbijanega akta, pri čemer v tožbi ne zatrjuje, da je za določeno sorodstveno razmerje člana občinske volilne komisije izvedela šele po izdaji izpodbijane odločbe. Po splošnih pravnih načelih namreč velja, da stranka lahko uveljavlja pristranost uradne osebe, ki sodeluje pri odločanju o pravicah in obveznostih strank, čim izve za takšno okoliščino, ki izkazuje nepristranost že na podlagi zakona, ali vzbuja dvom o pristranosti. V smislu tega splošnega pravnega načela mora namreč stranka svoje pravice uveljavljati v dobri veri in ne sme zlorabljati pravice do nepristranskega odločanja.

27. Vendar sodišče v tem konkretnem primeru ne vidi okoliščin, ki bi kazale na to, da obravnavanega tožbenega ugovora tožeča stranka ne bi vložila v dobri veri. Poleg tega je glede na opis okoliščin mogoče, da se je tožeči stranki vtis o pristranosti vzpostavil šele v postopku dopolnjevanja kandidature in da se je ta vtis utrdil v prepričanje s sprejemom izpodbijanega akta. V tem smislu je torej ugovor pristranosti pravočasen.

28. Tožeča stranka v tožbi ne uveljavlja, da je izpodbijana odločba nezakonita zaradi kršitve četrtega odstavka 37. člena ZLV, ampak tožeča stranka argumentirano izpostavlja dvom v (ne)pristranost tožene stranke oziroma je vzpostavila določeno domnevo, ki pa jo je tožena stranka v odgovoru na tožbo po oceni sodišča uspela ovreči v povezavi z nekaterimi drugimi podatki v spisu, ki kažejo na to, kako je tožena stranka vodila konkretni postopek in kako je odločala o kandidatnih listah.

29. V odgovoru na tožbo tožena stranka pojasnjuje, da pri nobenemu članu občinske volilne komisije ni podano bodisi sorodstveno razmerje bodisi drugo razmerje, ki je določeno v četrtem odstavku 37. člena ZLV, in ki ga je kot objektivni kriterij pristranosti mogoče uporabiti tudi za člane občinske volilne komisije. Ker tožeča stranka ne trdi, da je direktor Uprave Občine Mengeš, ki je v sorodu z namestnico predsednika OVK Mengeš, kandidat na volitvah, je v tem elementu očitek o objektivni nepristranosti neutemeljen. Tožena stranka je potrdila, da je predsednik OVK Mengeš v svaštvu s kandidatom za župana in prvim na listi stranke Š., ker je omenjeni kandidat mož sestre od predsednika OVK Mengeš. Vendar pa zakonodajalec tega razmerja ni opredelil kot objektivnega kriterija pristranosti, saj se pojem „drugega razmerja s kandidatom“ iz petega odstavka 37. člena ZVL navezuje na taksativno določene primere iz četrtega odstavka 37. člena ZLV, tako da se „drugo razmerje“ nanaša na zunajzakonsko skupnost ter registrirano istospolno partnersko skupnost, ne pa morebiti na podobna sorodstvena ali druga prijateljska razmerja, kot so navedena v četrtem odstavku 37. člena ZLV.

30. Ker v konkretni zadevi tudi drugi podatki v spisu, kot je razvidno iz nadaljevanja, ne kažejo na to, da je tožeča stranka izkazala obstoj zunanjega videza pristranosti v smislu zadostnega dvoma v nepristranost v konkretnem primeru, sodišče nima podlage za oceno, da je ZLV v neskladju z Ustavo, ker ne določa tudi možnosti oziroma klavzule, po kateri lahko tudi druge okoliščine vzbujajo dvom v nepristranost.10

31. Iz neprerekatnih dejstev v spisu oziroma v izpodbijani odločbi namreč izhaja, da je bilo vlagatelju C. C., ki je prinesel kandidatno listo na OVK Mengeš, dejansko dovoljeno, da pomanjkljivost glede (ne)izvedbe tajnih volitev odpravi. Kandidati se morajo že po ZLV določiti s tajnim glasovanjem (tretji stavek 51. člena ZLV) in iz sodne prakse Upravnega sodišča izhaja, da ta pomanjkljivost ni zgolj formalna,11 vendar pa je dopustno v postopku dokazovati, da je bil podatek o izvedbi javnih volitev napačen in da je šlo za tajno glasovanje.12 Četudi bi tožena stranka glede na omenjeno sodno prakso menila, da kandidatno listo zavrne, toženi stranki ni pojasnila, da pomanjkljivosti ne more odpraviti, ampak ji je dejansko dopustila, da to pomanjkljivost odpravi, saj je tudi v nadaljevanju postopka upoštevala dopolnitev predlagatelja. Nobeni znaki pristranosti na strani tožene stranke tu niso vidni. Ker je tožena stranka menila, da je možno pomanjkljivost pravočasno odpraviti in izvesti tajne volitve, bi sicer morala dati stranki - predstavnici liste kandidatov - zakonski rok 3 dni iz drugega odstavka 56. člena ZVDZ, pa tega ni storila. Vendar to ni napaka, ki bi jo bilo mogoče povezati z očitkom oziroma domnevo pristranosti.

32. Nadalje je iz izpodbijane odločbe razvidno, da je tajnik OVK Mengeš predstavnico liste klical po telefonu zaradi poprave oziroma uskladitve podatka o stalnem prebivališču dveh kandidatov. Tudi to ne kaže na pristransko obravnavo, čeprav, kot že rečeno, če je šlo za pomanjkljivosti, za katere je OVK Mengeš menila, da jih je možno odpraviti, bi morala uporabiti določilo drugega odstavka 56. člena ZVDZ in ne zgolj neformalno komunicirati s predlagateljem oziroma predstavnico liste.

33. Z vidika obravnave ugovora pristranosti tudi ni nepomembno, da iz Zapisnika 2. seje OVK Mengeš z dne 18. 10. 2018 izhaja, da je tožena stranka potrdila 6 kandidacijski list za volitve v občinski svet in samo kandidacijske liste stranke A ni potrdila, tožeča stranka pa ne trdi, da je šlo za pristransko odločanje oziroma neenako obravnavo zaradi konkretne okoliščine, ki se povezuje s stranko A.. Na tej podlagi je sodišče ugotovilo, da je pritožbeni ugovor o nepristranosti tožene stranke neutemeljen.

34. V okviru vsebinske presoje zakonitosti izpodbijanega akta pa sodišče ugotavlja, da je ključen razlog, zaradi katerega je sodišče tožbi ugodilo, ta, da je tožena stranka ob prejemu kandidature s strani predlagatelja očitno štela, da so tako pomanjkljivosti glede tajnosti volitev, kakor tudi glede predložitve pravil, naslovov dveh kandidatov, znaka oziroma loga politične stranke in določitve predstavnika liste kandidatov, v konkretnem primeru odpravljive, in je pozvala „predlagatelja“, da pomanjkljivosti odpravi. Zakonodajalec je namreč predpisal, da občinska volilna komisija „takoj od predlagatelja zahteva,“ (in ne morebiti od predstavnika liste), da pomanjkljivosti v treh dneh odpravi. In predlagatelj se je po tem tudi ravnal. Vendar bi morala biti tovrstna zahteva jasno opredeljena in dokumentirana, kar se v predmetni zadevi ni zgodilo oziroma vsaj to ne izhaja iz nobene listine v spisu, čeprav je to procesno dejanje (iz drugega odstavka 56. člena ZVDZ), če se organ za to odloči, ključno za zakonito odločanje in varovanje pravic udeležencev v volilnem postopku. Šele uporaba drugega odstavka 56. člena ZVDZ, po tem ko pristojna komisija ugotovi, da gre za odpravljive pomanjkljivosti, omogoča, da je politična stranka seznanjena točno o tem, katera pomanjkljivost je podana, kako je možno to pomanjkljivost odpraviti in do kdaj jo je treba odpraviti. V konkretnem primeru pa je tožena stranka pomanjkljivosti zgolj neformalno komunicirala s predlagateljem.

35. Tudi, ko je predlagatelj prinesel dokaze (zapisnik z dne 18. 10. 2018 ob 18. 26 uri s podpisi prisotnih, rezultatom tajnega glasovanja, slikami prisotnih), da so v stranki izvedli nove volitve, ki so bile tajne, tožena stranka ni zavrnila te dopolnitve kot nedopustne, ampak se je spustila v vsebinsko presojo, kar je tudi prav glede na to, da je že prvotno štela, da v konkretnem primeru ni nemogoče opraviti tajnih volitev glede na notranja pravila politične stranke, če je predlagatelj to utemeljeval. Tožnik je v pritožbi prepričljivo pojasnil, da je glede na lokacijo novih volitev bilo možno odpraviti prvotno pomanjkljivost. „Močan dvom“, kot pravi tožena stranka, pa v konkretnem primeru ni dovolj za zavrnitev kandidature, če predlagatelj v postopku dopolnjevanja vendarle uspe predložiti dokaze, ki jim ni mogoče na prvi pogled odreči verodostojnosti, da so bile volitve dejansko ponovljene in da so bile tajne.

36. V odločbi so sicer v različnih odstavkih tudi drugi očitki tožeči stranki, na primer, da „kandidacijska konferenca“ ni omenjena v notranjih pravilih stranke, vendar pa samo poimenovanje volilnega zbora ni bistveno za potrditev ali zavrnitev liste. Tudi sklicevanje tožene stranke na določbo četrtega odstavka Pravil o postopku določanja liste kandidatov stranke A.: lokalne volitve 2018 (v nadaljevanju: Pravila) je nepravilno, kajti to določilo pravi samo, da mora biti seja občinske odbora sklicana 7 dni pred datumom, za katerega je sklicana seja. To ne pomeni, da so odločitve sprejete na tej seji veljavne samo, če je ta rok 7 dni spoštovan.

37. Po sodni praksi spoštovanje notranjih pravil političnih strank sodišče ne presoja z enako mero strogosti, kot to velja za spoštovanje zakonskih določb. Upravno sodišče je strogo pri ugotavljanju, ali je bila lista kandidatov sestavljena v skladu z notranjimi pravili politične stranke, če ima to neposreden vpliv na spoštovanje zakonskih pogojev13 oziroma če bi glede tega prišlo do spora med prizadetimi. ZLV določa samo, da pri določanju kandidatov „smejo“ sodelovati samo člani stranke (51. člen ZLV), kandidate pa določijo politične stranke (48. člen ZLV), ki lahko pravila v skladu z ZLV določijo po svoji volji.

38. Sodišče je v tej presoji upoštevalo ustavno-sodno prakso o razmejevanju med vsebinskimi pomanjkljivostmi (prvi odstavek 56. člena ZVDZ) in formalnimi pomanjkljivostmi (drugi odstavek 56. člena ZVDZ) in temeljna izhodišča Ustavnega sodišča, ki pa so naslednja:

39. „Ker volitve predstavljajo proces, ki se mora odvijati in končati v določenem kontinuiranem obdobju, so vsa opravila, ki jih je treba opraviti v tem postopku, omejena z zakonskimi roki, ki so zelo kratki. Vsi organi, ki so pooblaščeni za odločanje v tem postopku, morajo upoštevati to posebno naravo volilne pravice, hkrati pa jo morajo upoštevati tudi vsi udeleženci postopka /.../.14 „Politična stranka, ki hoče sodelovati na volitvah, mora svojo organiziranost in delovanje prilagoditi tem zahtevam in poskrbeti za to, da bo lahko izkazala obstoj zakonskih pogojev ob vložitvi kandidatne liste15 /.../ Predlagatelj liste kandidatov mora še toliko skrbneje oblikovati listo kandidatov v skladu z določbami ZLV in izkazati, da jo je oblikoval v skladu z zakonskimi pogoji“16

40. To ustaljeno stališče Ustavnega sodišča ne pomeni, da je treba določbo prvega odstavka 56. člena ZVDZ v vsakem primeru razlagati strogo in do strank v postopku (ter volivcev) restriktivno.17 Upravno sodišče se je v svoji upravno-sodni praksi18 že ukvarjalo s pravnim vprašanjem, kako široko oziroma ozko je treba razlagati določbo o možnosti za odpravo formalnih pomanjkljivosti list kandidatov iz 2. odstavka 56. člena ZVDZ in je za temelj interpretacije določila 56. člena ZVDZ in za usmeritev pri izgrajevanju sodne prakse na tem področju uporabilo ustavno-sodno prakso varstva volilne pravice, po kateri mora strogost spoštovanja predpisanih pogojev za predložitev list kandidatov upoštevati tudi potrebno in sorazmerno fleksibilnost. Iz sodne prakse Ustavnega sodišča namreč izhaja, da je treba morebitne pomanjkljivosti ali slabosti v postopku oblikovanja list kandidatov presojati z vidika možnosti čim bolj učinkovitega oziroma polnega uresničevanja temeljnega namena zakona (ZLV in ZVDZ), to je uresničevanja volilne pravice iz 43. člena Ustave, ki mora biti splošna in enaka.

41. Tako je na primer v sodbi Up-2385/08 z dne 9. 9. 2008 Ustavno sodišče odločilo, da kljub temu, da kandidatna lista ni vsebovala zakonskega pogoja o petdesetih podpisih podpore volivcev, ki ni zgolj formalna pomanjkljivost, ni v neskladju z volilno pravico ravnanje volilne komisije, ki kljub temu predlagatelja kandidatne liste pozove k dopolnitvi kandidatne liste v smislu drugega odstavka 56. člena ZVDZ, „kajti če bi se izkazalo, da ta dejansko razpolaga“ še z že pridobljenimi dodatnimi podpisi podpore, ali da ti le pomotoma niso bili predloženi ipd., potem bi šlo po svoji naravi dejansko za formalno pomanjkljivost, ki ne zahteva novih volilnih opravil v kandidacijskem postopku in ki bi jo bilo torej mogoče odpraviti.19 V drugem primeru, ko je bilo sicer izkazano, da so pri določanju kandidatov za občino sodelovali člani stranke, ki so imeli volilno pravico in stalno prebivališče v drugi občini, je Ustavno sodišče odločilo, da bi sicer takšno ravnanje lahko pripeljalo do kršitve pravila iz 2. stavka 51. člena ZLV, vendar pa ne tudi v konkretnem primeru, kajti tudi če postopek ni bil izveden tako, ni mogoče šteti, da je bil izveden nezakonito, „če je mogoče nedvoumno ugotoviti“, da so kandidature določili (potrdili) člani stranke, ki izpolnjujejo pogoje iz drugega stavka 51. člena ZLV.20 V zadevi U-I-309/94 pa je Ustavno sodišče, na primer, odločilo, če je skupina volivcev predlagala, da je sestavni del imena liste kandidatov tudi znak, pri čemer pa ime liste kandidatov, ki jo vložijo volivci po zakonu ne more imeti tudi znaka, potem bi volilna komisija pred potrditvijo liste po določbi drugega odstavka 56. člena ZVDZ morala šteti, da ima lista „formalne pomanjkljivosti in pozvati k njihovi odpravi oziroma ob vztrajanju pri takšnem imenu listo zavrniti v delu, ki se nanaša na uporabo znaka.“21 Tudi v zadevi Up 16/92-5 z dne 25. 11. 1992, kjer je šlo za vprašanje pravilnosti imena kandidatne liste v postopku volitev v Državni zbor, je Ustavno sodišče zakonsko določbo o formalnih pomanjkljivostih iz drugega odstavka 56. člena ZVDZ ustavi-skladno razlagalo tako, da je treba zaradi varstva ustavne volilne pravice zakonske določbe interpretirati široko, tako da se obseg te pravice ohranja neokrnjen in ne tako, da se zožuje.“

42. V konkretnem primeru je sicer bilo dodatno volilno opravilo nedvomno opravljeno. Vendar, če je tožena stranka izjemoma dopustila, da je predlagatelj šel v dopolnjevanje oziroma popravo kandidature, in je bilo to volilno opravilo dejansko tudi opravljeno, potem bi bila zavrnitev kandidature nesorazmerna glede na ustavno pravico iz 43. člena Ustave.

43. Na tej podlagi je sodišče tožbi ugodilo, ker je tožena stranka nepravilno uporabila določbo prvega in drugega odstavka 56. člena ZVDZ in je to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve (3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1 v zvezi z 2. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1) in je nepopolno ugotovila dejansko stanje (2. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1) v zvezi z določbo 51. člena ZLV, ki določa, da se kandidati določijo s tajnim glasovanjem in po postopku določenim z njenimi pravili.

44. S tem, ko je sodišče naložilo toženi stranki, da mora v ponovnem postopku odločiti o kandidaturi do dne 29. 10. 2018 do 9.00 ure, je smiselno popravljena napaka glede tega, da tožena stranka tožeči stranki ni dala jasne zahteve in zakonskega roka 3 dni za odpravo pomanjkljivosti, hkrati pa bo lahko na podlagi izvršitve izreka te sodbe še vedno varovan rok iz 59. člena ZVDZ.

45. Sodišče se strinja s toženo stranko, da predlagatelj brez upravičenega razloga ne more spremeniti predstavnice kandidatne liste tekom postopka, zato v tej sodni presoji sodišče ni upoštevalo dejstev, ki jih je predlagatelj navajal v dveh vlogah z dne 26. 10. 2018. 46. Obrazložitev k drugi točki izreka:

47. Določilo 3. odstavka 25. člena ZUS-1 določa, da sodišče, kadar ugodi tožbi in upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister za pravosodje, prisojeni znesek pa plača toženec. Po določilu prvega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik, Ur. l. RS št. 24/2007, 107/2013) se tožniku, če je bila zadeva rešena na seji in tožnik v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 15,00 EUR. Po določilu zadnjega stavka določila 3. odstavka 25. člena ZUS-1 prisojeni znesek plača toženec. Ta znesek mora tožena stranka plačati tožeči stranki v 15 dneh od prejema sodbe.

1 Po določilu drugega odstavka 102. člena ZLV sodišče v upravnem sporu odloča „ob primerni uporabi“ določb zakona o upravnih sporih. 2 Določilo tretjega odstavka 35. člena ZLV. 3 Volilni organi pa so med drugim volilni odbori, ki vodijo glasovanje na voliščih (prvi odstavek 34. člena ZLV) ter občinske volilne komisije, ki vodijo in izvajajo volitve v občinske svete (prvi odstavek 33. člena ZLV). 4 Uradni list RS, št. 44/1992 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami. 5 Po določbi drugega odstavka 74. člena ZLV se glede postopka potrjevanja kandidatur smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor in tudi po določilu člena 4. ZVDZ se glede vprašanj, ki niso s tem zakonom posebej urejena, smiselno uporabljajo določbe zakona o volitvah v državni zbor. 6 Odločba Ustavnega sodišča v zadevi U-I- 468/06, 17. 5. 2007, odst. 14-17. 7 Ob uporabi analogije z določilom četrtega in petega odstavka 37. člena ZLV se Upravno sodišče opira tudi na drugi odstavek 3. člena Zakona o sodiščih v zvezi z prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 8 Ibid. odst. 9. Ko je šlo za vprašanje obveznih sestavin obrazložitve odločbe občinskih volilnih komisije, tako da se stranka lahko učinkovito brani in da odločbo sodišče lahko preizkusi, je Upravno sodišče smiselno uporabilo standarde iz 214. člena ZUP ob sklicevanju na 4. člen ZUP (glej na primer sodbo Upravnega sodišča v zadevi: I U 2156/2018, 25. 10. 2018, odst. 20-21). 9 Odločba Ustavnega sodišča v zadevi U-I- 468/06, 17. 5. 2007, odst. 12. 10 Glej za primerjavo določilo prvega odstavka 37. člena ZUP, ali 6. točka 70. člena Zakona o pravdnem postopku. 11 Sodbi Upravnega sodišča v zadevah I U 1484/2014-6 z dne 15. 9. 2014, odst. 7-9; I U 1483/2014-8 z dne 15. 9. 2014, odst. 8-9. 12 Sodba Upravnega sodišča v zadevi I U 1482/2014-7 z dne 14. 9. 2014, odst. 6. 13 Sodba Upravnega sodišča v zadevi I U 1507/2014-5 z dne 18. 9. 2014, odst. 10. 14 Odločba Ustavnega sodišča Up-305/98 z dne 19. 11. 1998, odst. 5. 15 Ibid. odst. 8. 16 Ibid. odst. 10. 17 Sodbi Upravnega sodišča v zadevah I U 1481/2014-11, 12. 9. 2014, odst. 14; I U 2156/2018 z dne 25. 10. 2018, odst. 24. 18 Na primer sodba Upravnega sodišča v zadevi I U 1507/2014-5 z dne 18. 9. 2014, odst. 10-12. 19 Odločba Ustavnega sodišča Up-2385/08, 9. 9. 2008, odst. 9. 20 Odločba Ustavnega sodišča Up-630/02 z dne 28. 10. 2002, odst. 7. 21 Odločba Ustavnega sodišča U-I-309/94, 16. 2. 1996, odst. 13.