Jedro

Ugotavljanje ali je neka pogodba notarsko overjena pomeni presojo listinskega dokaza in gre za ugotavljanje dejanskega stanja.

Prepis pogodbe v e-spisu je natančno takšen, kot ga je opisalo sodišče prve stopnje: da je pogodba notarsko zvezana, da overitev predstavlja predzadnjo stran in da sta vozel ter pečat na zadnji strani.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom izreklo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi z dne 21. 5. 2013, nadaljuje tako, da namesto prvotnega upnika vstopi novi upnik (I. točka izreka). Sklenilo je še, da dolžnik sam trpi stroške vloge z dne 24. 8. 2018 (II. točka izreka). Ugotovilo je, da iz predložene listine pogodbe o potrditvi odstopa z dne 23. 11. 2016 med prvotnim upnikom in novim upnikom izhaja, da je predmet posla po tej pogodbi terjatev upnika s pripadki, ki jo izterjuje od dolžnika v tem izvršilnem postopku. Pravna podlaga izvršilnega postopka In 92/2013 je izvršilni naslov notarski zapis kreditne pogodbe št. LD/0907900323-MSV in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve SV 51/09, katerega je prvotni upnik vložil v spis in s katerim razpolaga tudi dolžnik. Za napačne se izkažejo navedbe dolžnika, da je postopek In 92/2013 zgolj nadaljevanje izvršbe VL 6255/2012, v katerem izterjuje upnik isto terjatev, vendar z drugimi sredstvi in predmeti izvršbe (premičnine in denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet). Dovoljena je izvršba zgolj na nepremičnine dolžnika, ki je v sporazumu o zavarovanju denarne terjatve zastavil svoji nepremičnini za poplačilo terjatve. Z notarsko overjeno pogodbo, ki je po vsebini in obliki po zakonu overjena listina, je novi upnik izkazal zakonske pogoje za vstop v izvršilni postopek. Pogodba o odstopu terjatev je bila predložena sodišču in je notarsko zvezana, pri čemer overitev predstavlja predzadnjo stran, vozel in pečat pa sta na zadnji strani. Zaradi elektronskega poslovanja je bil dolžniku posredovan sken pogodbe.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da gre za en izvršilni postopek, v okviru katerega se opravlja nepremičninska izvršba In 92/2013. Ker je bilo v izvršilnem postopku VL 6255/2012 že pravnomočno odločeno o vstopu novega upnika v izvršbo, je ponovna dovolitev vstopa v postopek In 92/2013 nedovoljena res iudicata, zaradi česar sodišče ni pravilno zaključilo, ker je izhajalo iz napačne predpostavke, da se v tem postopku izterjuje terjatev izvršilnega naslova SV 51/09. Sodišče ni navedlo materialnopravne podlage in ni zapisalo kateri predpis ali njegov člen določa, da naj bi bila pogodba o potrditvi notarsko overjena; po vsebini in obliki po zakonu overjena listina; notarsko zvezana s pečatom in žigom, pri čemer ne obrazloži kaj to pomeni in iz česa konkretno, iz katerih adekvatnih dejstev bi naj bo izhajalo. Očitno je, da sken pogodbe ni enak pogodbi, s katero razpolaga sodišče, in s katero dolžnik ni bil seznanjen ter se o njej ni mogel izjaviti.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo prvotnemu in novemu upniku po pooblaščencu s pozivom, odgovorov nista vložila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnik pretežno ponavlja trditve, ki jih je podal pred sodiščem prve stopnje, nanjo je popolno in pravilno odgovorilo v izpodbijanem sklepu.

6. Ne drži očitek nedovoljene res iudicate in kršitve 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Prvotni upnik je vložil dva povsem različna predloga za izvršbo in ta se vodita v ločenih spisih. Obravnavanega In 92/2013 je vložil zoper zastavitelja na nepremičnine. Drugega VL 6255/2012 pa zoper glavnega dolžnika na premičnine in na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. Gre torej za različna dolžnika in za različna sredstva, kar je pravilno ugotovilo tudi sodišče prve stopnje (4. točka obrazložitve sklepa). Če je bilo v drugi zadevi VL 6255/2012 pravnomočno odločeno o vstopu novega upnika, to ni ovira, da ne bi sodišče prve stopnje izdalo (sicer vsebinsko enak) sklep o vstopu novega upnika v obravnavani zadevi In 92/2013. 7. Nadalje dolžnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni navedlo materialnopravne podlage in ni zapisalo kateri predpis ali njegov člen določa, da naj bi bila pogodba o potrditvi notarsko overjena, da ni obrazložilo kaj to pomeni in iz česa konkretno, katerih adekvatnih dejstev naj bi to izhajalo, da se o tem ne more izjaviti, da mu je kršena pravica do izjave v postopku po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter da je odločba obremenjena s pomanjkljivostmi, da se je ne da preizkusiti, kar je kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ugotavljanje ali je neka pogodba notarsko overjena pomeni presojo listinskega dokaza in gre za ugotavljanje dejanskega stanja. Prav tako dolžnik neutemeljeno navaja, da mu je bila kršena pravica do izjave, da je očitno, da sken pogodbe ni enak pogodbi, s katero razpolaga sodišče in s katero ni bil seznanjen ter se o njej ni mogel izjaviti, da se je sodišče oprlo na fizični izgled oziroma obliko listine, ki ni identična skenu te, katero je posredovalo dolžniku, da se o notarski listini ni mogel izreči, kar je kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Tudi sodišče druge stopnje je vpogledalo v e-spis in ugotovilo, da je vlogi - zahtevi za vstop novega upnika v izvršilni postopek in urgenci z dne 26. 7. 2017 priložen sken oziroma prepis pogodbe o potrditvi odstopa z dne 17. in 23. 11. 2016. Prepis pogodbe v e-spisu je natančno takšen, kot ga je opisalo sodišče prve stopnje: da je pogodba notarsko zvezana, da overitev predstavlja predzadnjo stran in da sta vozel ter pečat na zadnji strani (6. točka obrazložitve sklepa). Dolžniku je bila vloga novega upnika vročena dvakrat: prvič 24. 11. 2017 s sklepom z dne 20. 11. 2017 in prilogo pogodbo ter drugič 19. 7. 2018 s pozivom sodišča prve stopnje z dne 11. 7. 2018. 8. Prav tako ne drži očitek dolžnika, da je sodišče prve stopnje mimo 7. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ugotavljalo dejstva in izvajalo dokaze, da je prekoračilo zakonsko pooblastilo in dolžniku odvzelo pravico do izjave po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker novi upnik naj ne bi podal navedb in dokazov o zemljiškoknjižnem dovolilu. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pogodba o potrditvi odstopa vsebuje tudi izrecno zemljiškoknjižno dovolilo, s katero odstopnica terjatve prvotna upnica dovoljuje prenos pravice na novo upnico in da je na podlagi citirane pogodbe nova upnica dosegla vpis kot nova imetnica pravice pri vknjiženi hipoteki na podlagi notarskega zapisa SV 51/09, kjer je zaznamovana izvršba In 92/2013 (5. točka obrazložitve sklepa). To je zapisalo zato, da je utrdilo zaključek, da upnik razpolaga z ustrezno overjeno pogodbo. Slednja je zadoščala za vpis spremembe upnika v zemljiško knjigo in za vstop v izvršilni postopek. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je novi upnik izkazal zakonske pogodbe za vstop v izvršilni postopek po tretjem odstavku 24. člena ZIZ (5. točka obrazložitve sklepa).

9. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

10. Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).