Jedro

Atrakcija krajevne pristojnosti za vse nepremičnine po legi nepremičnine, ki je v predlogu navedena kot prva, je določena le v primeru začetne kumulacije predmetov nepremičninske izvršbe, ne pa tudi v primeru naknadne kumulacije več predmetov nepremičninske izvršbe z območja različnih sodišč.

Izrek

Za odločanje o predlogu za nadaljevanje in za vodenje postopka izvršbe na nepremičninah, ki se nahajajo na območju Okrajnega sodišča v Novem mestu, je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Novem mestu, za odločanje o predlogu za nadaljevanje in za vodenje postopka izvršbe na nepremičninah, ki se nahajata na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani, pa je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Ljubljani se je s sklepom opr. št. 2890 In 798/2010 z dne 13. 07. 2010 izreklo za krajevno nepristojno za odločanje v tej zadevi ter po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Grosupljem. Svojo odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo, da leži prvo navedena nepremičnina v predlogu z dne 02. 06. 2010 na območju Okrajnega sodišča v Grosupljem ter se sklicevalo na določbo četrtega odstavka 35. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. list RS, št. 51/98 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZIZ) in na 166. člen ZIZ.

Okrajno sodišče v Grosupljem ni sprejelo svoje pristojnosti za odločanje o predlogu za nadaljevanje izvršbe na nepremičnine, ki ne spadajo na njegovo območje. Pojasnilo je, da v tej zadevi ne gre za začetno kumulacijo predmetov nepremičninske izvršbe, ki je urejena v drugem odstavku 166. člena ZIZ, temveč za naknadno kumulacijo predmetov nepremičninske izvršbe, urejeno v četrtem odstavku 35. člena ZIZ. Če bi šlo za začetno kumulacijo, bi bilo Okrajno sodišče v Grosupljem pristojno za dovolitev izvršbe glede vseh nepremičnin. Ker pa v tej zadevi izvršilni postopek že poteka, je že za sam predlog in ne le za opravo izvršbe pristojno sodišče, od koder so nepremičnine. Na enakem stališču temelji tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 2018/2009 z dne 09. 09. 2009. Za odločanje o predlogu za nadaljevanje in za vodenje postopka izvršbe na nepremičninah, ki se nahajajo na območju Okrajnega sodišča v Novem mestu, je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Novem mestu, za odločanje o predlogu za nadaljevanje in za vodenje postopka izvršbe na nepremičninah, ki se nahajata na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani, pa je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.

Iz podatkov spisa (prilogi C4 in C5) izhaja, da je upnica pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani vložila predlog za izvršbo 29. 09. 2008. Sklep o izvršbi, s katerim je sodišče dovolilo izvršbo na dolžnikova denarna sredstva in premičnine, je bil izdan 15. 12. 2008. Upnica je nato 02. 06. 2010 najprej predlagala nadaljevanje postopka z izvršbo na nepremičnino, ki se nahaja na območju Okrajnega sodišča v Grosupljem, 29. 06. 2010 pa je svoj predlog za nadaljevanje izvršbe dopolnila ter predlagala še nadaljevanje izvršbe na nepremičnine z območja Okrajnega sodišča v Ljubljani in Okrajnega sodišča v Novem mestu. V konkretnem primeru gre torej za t.i. naknadno kumulacijo izvršilnega sredstva in hkrati naknadno kumulacijo več predmetov nepremičninske izvršbe z območja različnih sodišč (tretji odstavek 34. člena in četrti odstavek 35. člena ZIZ).

Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču Okrajnega sodišča v Grosupljem, da je določba drugega odstavka 166. člena ZIZ uporabna le v primeru začetne kumulacije predmetov nepremičninske izvršbe (ko upnik predlaga izvršbo na več nepremičnin že v samem predlogu za izvršbo), ne pa tudi v primeru, ko gre za naknadno kumulacijo sredstev oziroma predmetov nepremičninske izvršbe (ko upnik predlaga razširitev že dovoljene izvršbe z izvršbo na več nepremičninah) - prim. sklep Vrhovnega sodišča I R 6/2009 z dne 29. 01. 2009, ki poudarja jezikovni pomen določbe drugega odstavka 166. člena ZIZ. Atrakcija krajevne pristojnosti za vse nepremičnine po legi nepremičnine, ki je v predlogu navedena kot prva, je določena le v primeru začetne kumulacije predmetov nepremičninske izvršbe (enako kot velja atrakcija krajevne pristojnosti za vsa izvršilna sredstva po legi nepremičnine le v primeru začetne kumulacije več izvršilnih sredstev – prim. tretji in četrti odstavek 35. člena ZIZ). V primeru naknadne kumulacije več predmetov nepremičninske izvršbe z območja različnih sodišč pa je treba uporabiti določbo četrtega odstavka 35. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 166. člena ZIZ.

Zato je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo tako, kot izhaja iz izreka sklepa.