Jedro

Delavcu, kateremu je dolžan delodajalec povrniti odškodnino zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja (nadomestilo plače, davki, prispevki, regres, jubilejne nagrade), ne pripada tudi odškodnina za neizkoriščen letni dopust, če mu je bilo dosojeno nadomestilo plače za vse delovne dni v koledarskem letu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Tožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

S sodbo in sklepom Pd 225/95, z dne 13.2.1996, v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 384/96, z dne 22.1.1998, je prvostopno sodišče razveljavilo sklepe tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožnice in ugotovilo, da je bila tožnica od 5.10.1994 pri toženi stranki v delovnem razmerju za nedoločen čas, tako da ji v mesecu maju 1995 delovno razmerje ni zakonito prenehalo in jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo. Na podlagi te pravnomočne sodbe se je tožnica v mesecu marcu 1998 vrnila na delo k toženi stranki, v tem sporu pa iztoževala nadomestilo plače za vso obdobje, ko zaradi nezakonitih sklepov o prenehanju delovnega razmerja ni delala, tožila na plačilo regresa za letni dopust za leto 1997, na plačilo odškodnine za neizkoriščen letni dopust za to koledarsko leto, na plačilo odškodnine zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, plačilo zakonitih zamudnih obresti od zneska z zamudo izplačanega jubilejne nagrade ter na povrnitev stroškov postopka. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožničinim zahtevkom ugodilo, razen zahtevku za plačilo odškodnine za neizkoriščen letni dopust za leto 1997, v presežku nad zneskom 556.884,00 SIT iz naslova odškodnine zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja in v presežku nad neto zneskom 66.386,00 SIT iz naslova regresa za letni dopust za leto 1997, iz naslova povrnitve stroškov postopka pa je tožnici dosodilo 338.023,20 SIT. Zoper zavrnilni del gornje sodbe se pritožuje tožnica, formalno iz vseh pritožbenih razlogov, s tem da v pritožbi dejansko izpodbija le zavrnitev zahtevka za plačilo odškodnine za neizkoriščen letni dopust, graja pa tudi način odločitve o zahtevku za plačilo zakonitih zamudnih obresti od z zamudo izplačane jubilejne nagrade in odmero stroškov postopka. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče soglaša z vsebino odločitve in razlogi sodbe sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu. Pri tem ugotavlja, da je prvostopno sodišče na pravilno in dovolj popolno ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabilo, v postopku in pri izdaji izpodbijane sodbe pa tudi ni zagrešilo pritožbeno uveljavljanih in drugih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere ob obravnavi pritožbe pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče je tožnici za leto 1997 dosodilo nadomestilo plače za vse mesece. Ker je bila v tem koledarskem letu tožnica pri toženi stranki prosta delovnih obveznosti, hkrati pa ji je bilo dosojeno pripadajoče nadomestilo plače za vse delovne dni v letu, ni bila upravičena še do dodatne odškodnine za formalno neizkoriščen letni dopust. Če je delavec celo koledarsko leto prost delovnih obveznosti pri delodajalcu, za to koledarsko leto ne more še dodatno zahtevati koriščenje letnega dopusta. Ob dejstvu, da višino zakonitih zamudnih obresti za posamezna obdobja sodišče v izvršilnem postopku samo ugotavlja, upoštevaje standardizirani računalniški program za izračun zamudnih obresti po zakoniti obrestni meri, sodišče ni bistveno kršilo določb ZPP, ko je tožnici dosodilo zamudne obresti od z zamudo izplačane jubilejne nagrade tako, da je določilo le čas teka zakonitih zamudnih obresti od konkretne glavnice izplačane jubilejne nagrade. Pri preizkusu odmere stroškov je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je prvostopno sodišče tožnici odmerilo stroške postopka v okviru njene priglasitve, pri tem pa je presojo potrebnih stroškov v smislu določb 155. člena ZPP/77 opravilo prej širokogrudno v korist tožnice, kot pa v njeno škodo. Zato je pritožba v tem delu najmanj neutemeljena, če ni že na meji zlorabljanja pravice do pritožbe. Glede na povedano je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu kot pravilno in zakonito potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ob takem izidu pritožbenega postopka tožnica sama trpi svoje pritožbene stroške.