13. 1. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Polone Lamut, Ptuj, na seji 13. januarja 2023

sklenilo:

1.Predlog pobudnice, naj se v odločbi ali sklepu ne navedejo njeni osebni podatki, se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Obvezne razlage 101. člena v povezavi s 3. točko šestega odstavka 47. člena in 49. členom Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/22) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica navaja, da je stranska udeleženka v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja za novogradnjo večstanovanjskega objekta za neprofitna stanovanja na Ptuju. Upravna enota Ptuj naj bi za navedeno gradnjo izdala gradbeno dovoljenje, ki pa ga je pristojno ministrstvo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Ministrstvo za okolje in prostor naj bi gradbeno dovoljenje odpravilo med drugim tudi zato, ker je bila z gradbenim dovoljenjem dovoljena gradnja kleti, ki po določbah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/15, 8/16, 8/16 – obvezna razlaga, 1/17, 2/17 – obvezna razlaga, 4/17 – obvezna razlaga, 13/17 – obvezna razlaga, 14/17, 19/17 – obvezna razlaga, 19/17 – obvezna razlaga, 14/19 – lokacijska preveritev, 2/20 – lokacijska preveritev, 3/20 – lokacijska preveritev, 6/20 – lokacijska preveritev, 6/20 – lokacijska preveritev, 9/20 – lokacijska preveritev, 4/21 – lokacijska preveritev in 13/21 – v nadaljevanju OPN) na konkretni parceli ni dopustna. Mestna občina Ptuj naj bi nato sprejela izpodbijano Obvezno razlago 101. člena v povezavi s 3. točko šestega odstavka 47. člena in 49. členom OPN (v nadaljevanju Obvezna razlaga), po kateri je gradnja kleti za načrtovani objekt dopustna. Pobudnica meni, da iz besedila Obvezne razlage izhaja, da gre po vsebini za spremembo OPN in ne za njegovo razlago. Spreminjanje OPN z obvezno razlago naj bi bilo v neskladju z Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 – ZUreP-3) ter 44. in 153. členom Ustave. Pobudnica hkrati s pobudo vlaga tudi predloga za prekritje identitete in za zadržanje izvrševanja izpodbijane Obvezne razlage.

2.Po drugem odstavku 38.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) lahko Ustavno sodišče zaradi varstva zasebnosti odloči, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku ali osebni podatki drugega posameznika. Prikritje identitete predstavlja izjemo. Za prikritje identitete morajo biti izkazane posebne okoliščine, ki v konkretni zadevi kažejo na potrebo po odstopu od splošnega pravila javnosti postopkov pred Ustavnim sodiščem. Iz ustavnosodne presoje izhaja, da mora predlagatelj v predlogu za prikritje identitete navesti razloge, ki predlog utemeljujejo glede na njegov namen varstva zasebnosti, in ti razlogi morajo biti konkretizirani.[1] Pobudnica v utemeljitev predloga za prikritje identitete navaja zgolj, da naj se zaradi varstva njene zasebnosti v odločitvi o pobudi ne navedejo njeni osebni podatki. Navedeno ne zadostuje za utemeljitev predloga za prekritje identitete. Glede na to je Ustavno sodišče njen predlog zavrnilo (1. točka izreka).

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

4.Izpodbijana Obvezna razlaga ne učinkuje neposredno. Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da gradnja neposredno na podlagi prostorskih aktov načeloma ni mogoča, saj mora pristojni upravni organ na podlagi navedenega predpisa odločiti o dovoljenosti gradnje in predpisati konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati.[2] Pobudnica kot stranska udeleženka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja[3] bo lahko očitke o protiustavnosti in nezakonitosti izpodbijane Obvezne razlage navajala v navedenem postopku. Po ustaljeni ustavnosodni presoji se v primerih, ko predpis ne učinkuje neposredno, lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamičen in konkreten upravni akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo že v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Obvezne razlage (2. točka izreka).

5.Ker je Ustavno sodišče pobudo zavrglo, se mu ni bilo treba opredeliti do predloga za zadržanje izvrševanja izpodbijane Obvezne razlage.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 38.a člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Glej in primerjaj sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-387/21 z dne 27. 12. 2021 (3. točka obrazložitve), št. U-I-128/16 z dne 23. 9. 2016 (3. točka obrazložitve), št. U-I-228/16 z dne 16. 2. 2017 (2. točka obrazložitve), št. U-I-177/17 z dne 15. 12. 2017 (3. točka obrazložitve), št. U-I-104/20-8, U-I-107/20-8, U-I-122/20-10, U-I-129/20-10, U-I-130/20-10, U-I-132/20-10, U-I-137/20-10, U-I-140/20-10 z dne 1. 7. 2020 (5. točka obrazložitve) in št. U-I-325/20 z dne 1. 9. 2020 (4. točka obrazložitve).

[2]Glej na primer sklepe Ustavnega sodišča št. U-I-102/22 z dne 10. 6. 2022, št. U-I-722/21 z dne 1. 4. 2022, št. U-I-84/17 z dne 21. 10. 2021 in št. U-I-496/18 z dne 17. 2. 2021.

[3]Glej 48. in 67. člen Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21 – GZ-1).