Jedro

Izvršilno sodišče je pri odločanju o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova na sodbo v celoti vezano (prim. 1. odst. 17. člena ZIZ). To pomeni, da sodišče ne odloča o obstoju terjatve, saj presojo pravilnosti in zakonitosti le-tega ne more več spuščati.

Ugovor zoper sklep o izvršbi v postopku, lahko dolžnik vloži le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, in ki so primeroma našteti v 1. do 12. točki 1. odst. 55. člena ZIZ.

Izrek

Pritožba (ugovor) se zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Dolžnik je dolžan upniku povrniti stroške odgovora na ugovor v višini 24.785,32 SIT v 8 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Pg 812/96 z dne 8.7.1999. Zoper sklep je dolžnik pravočasno ugovarjal in navedel, da je upniku predlagal sklenitev izvensodne poravnave in sicer dne 10.9.1999 pooblaščenki upnika, ki je poravnavo zavrnila, in dne 14.9.1999 neposredno upniku, ki pa na predlog še ni odgovoril. Zato dolžnik upniku terjatve še ni poravnal, saj je bil mnenja, da sta z upnikom še v fazi dogovarjanja in da je rok za izpolnitev terjatve preložen.

V dokaz svojih trditev je predlagal zaslišanje pooblaščenke upnika, zakonitega zastopnika dolžnika in zaslišanje upnika.

Upnik je na ugovor odgovoril. Navedel je, da je upnik po pooblaščenki jasno zavrnil predlog za odlog plačila dolga s strani dolžnika in zahteval takojšnje plačilo. Zavrnitev je bila dana pooblaščencu dolžnika. Priglaša stroške odgovora na ugovor.

Ker je sodišče prve stopnje ugovor presodilo kot neutemeljenega, ga je na podlagi 2. odst. 54. člena ZIZ odstopilo v reševanje pritožbenemu sodišču kot pritožbo.

Pritožba (ugovor) ni utemeljena.

Upnik je v konkretnem primeru predlagal izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. II Pg 812/96 , ki je na podlagi 1. točke 2. odst. 17. člena in 1. odst. 18. člena izvršilni naslov. Izvršilno sodišče je pri odločanju o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova na sodbo v celoti vezano (prim. 1. odst. 17. člena ZIZ). To pomeni, da sodišče ne odloča o obstoju terjatve, saj je o tem že pravnomočno odločeno v izvršilnem naslovu, niti se v presojo pravilnosti in zakonitosti le-tega ne more več spuščati. Ugovor zoper sklep o izvršbi v postopku, lahko dolžnik vloži le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, in ki so primeroma našteti v 1. do 12. točki 1. odst. 55. člena ZIZ.

Dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi ni navedel razlogov, ki preprečujejo izvršbo (55. člen ZIZ), s katerimi lahko uspešno izpodbija sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova. Eden od razlogov, ki bi utemeljevali dolžnikov ugovor, bi lahko bil tudi ta, da je upnik odložil izpolnitev obveznosti za čas, ki še ni potekel (9. točka 1. odst. 55. člena ZIZ). V skladu s 307. členom ZOR pa je dolžnik dolžan izpolniti svojo obveznost tako, kot se ta glasi. Če bi bil dogovor o odlogu izpolnitve terjatve že sklenjen, bi tak dogovor lahko preprečeval opravo izvršbe, ker pa takšnega dogovora dolžnik v ugovoru niti ne zatrjuje, prav nasprotno, čaka še na odgovor, dolžnik tega ugovornega razloga iz 9. točke 1. odst. 55. člena ZIZ ne more uspešno uveljavljati.

Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da ugovor dolžnika ni utemeljen (3. odst. 58. člena ZIZ).

Iz navedenih razlogov niso podani niti uveljavljeni pritožbeni (ugovorni) niti ne tisti razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pritožbo (ugovor) dolžnika z dne 29.9.1999 zavrnilo kot neutemeljeno in sklep o izvršbi na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.

Izrek o pritožbenih stroških odgovora na ugovor (pritožbo) temelji na 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 155. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

Ker je bil upnikov odgovor na ugovor (pritožbo) potreben, je pritožbeno sodišče upniku priznalo priglašene stroške nagrade odvetnici za sestavo odgovora na ugovor v višini 200 točk (4. točka Tarifne številke 21 Odvetniške tarife), kar ob vrednosti točke 87,40 SIT na dan odločanja znaša 17.480,00 SIT, stroške za plačilo takse za odgovor na ugovor v višini 200 točk (3. in 5. odst. Tarifne številke 1 ZST), kar ob vrednosti točke 15,00 SIT na dan odločanja znaša 3.000,00 SIT, ter administrativne stroške v pavšalu 2% od priznanih točk (2. odst. 15. člena Odvetniške tarife), kar znaša 4 točke oziroma ob vrednosti točke 87,40 SIT na dan odločanja 348,00 SIT. Kot potrebne stroške je sodišče druge stopnje priznalo upniku tudi 19% DDV na podlagi 1. odst. 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Skupni znesek tako odmerjenih stroškov je razviden iz 2. odstavka izreka tega sklepa.