Jedro

Toženec je le v odgovoru na tožbo, pa še to povsem pavšalno, ugovarjal, da je bil rezalni stroj prodan pod tržno vrednostjo. Tožnica je v zvezi z navedenim obširno pojasnila razloge za nižji izkupiček pri prodaji stroja, ki jim toženec ni ugovarjal, zato je prvostopenjsko sodišče pravilno štelo te navedbe za neprerekane in posledično tudi zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje tožnika in priče.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je razsodilo, da je toženec dolžan tožnici plačati znesek v višini 30.387,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 12. 2011 dalje do plačila. Tožnici je dolžan povrniti tudi pravdne stroške v znesku 2.382,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podlago za takšno odločitev predstavlja pogodba o poroštvu, s katero se je toženec kot solidarni porok zavezal za obveznosti družbe D. d. o. o. (leasingojemalec), katere zakoniti zastopnik je bil. Ker leasingojemalec pogodbenih obveznosti ni pravilno izpolnjeval in ni poravnal več zaporednih obrokov leasinga, je tožnica v skladu s splošnimi pogoji 14. 1. 2011 pogodbo odpovedala in zahtevala vračilo predmeta leasinga oz. poplačilo celotnega dolga.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženec, ki prereka način in višino prodaje predmeta leasinga (stroja za rezanje kovin M. S.). Izpostavlja, da se pri dokazovanju vrednosti stroja kažejo velike nepravilnosti. Iz izvedenskega mnenja D. Š. izhaja, da izvedenec ne ve, o kateri stvari govori in niti ne razpolaga s pravimi podlagami za določitev vrednosti stroja. Izvedensko mnenje je izdelano površno in brez pravnih podlag za določitev ustrezne vrednosti. Takšno nekonsistentno izvedensko mnenje ne bi smelo postati podlaga za prodajo stroja. Zahteva, da se mu omogoči dostop do prostorov stečajnega dolžnika (družbe D. d.o.o.), kjer bi se morale nahajati pisne ponudbe. Špekulativni namen izhaja tudi iz izrednega hitenja pri prodaji stroja. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo izpostavlja toženčevo pasivnost v postopku in pritrjuje zaključkom prvostopenjskega sodišča. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja in v celoti sprejema dokazno oceno prvostopenjskega sodišča. Prepričanje o dejstvih si je ustvarilo na podlagi ocene posamičnih dokazov, vseh dokazov skupaj in uspeha celotnega dokaznega postopka, kot to narekuje določba 8. člena Zakona o pravdnem postopku (1). Pritožbeni očitek glede vrednosti stroja ter same prodaje je neutemeljen. Toženec je le v odgovoru na tožbo, pa še to povsem pavšalno, ugovarjal, da je bil rezalni stroj prodan pod tržno vrednostjo. Tožnica je v zvezi z navedenim obširno pojasnila razloge za nižji izkupiček pri prodaji stroja, ki jih je prvostopenjsko sodišče ustrezno povzelo in upoštevalo. Toženec navedbam tožnice iz pripravljalnih vlog v zvezi s ceno stroja ni ugovarjal, zato je prvostopenjsko sodišče, skladno z določbo 214. člena ZPP, pravilno štelo te navedbe za neprerekane. In posledično tudi zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje tožnika in priče. 6. Pritožbeno sodišče sprejema stališče prvostopenjskega sodišča glede višine vtoževane terjatve ter razloge za nižji izkupiček pri prodaji v primerjavi z vrednostjo, ki jo je ocenil cenilec D. Š.. Toženec navedenih ugotovitev ni uspel argumentirano izpodbiti, očitki v zvezi s cenitvenim poročilom D. Š. ter zatrjevani špekulativni nameni pri prodaji stroja pa predstavljajo pritožbeno novoto, ki je sodišče, skladno z določbo 337. člena ZPP, ne more upoštevati. Zato je bilo treba njegovo pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje, saj izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne pritožbeni razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti.

7. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je posledica dejstva, da pritožnik s pritožbo ni uspel, tožnica pa z odgovorom na pritožbo ni v ničemer prispevala k rešitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato te stroške nosi sama.

(1) Ur.l. RS, št. 26/1999 – s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZPP