Jedro

ZBPP v 24. členu poleg razumnosti zadeve oz. verjetnega izgleda za uspeh omenja tudi pomembnost zadeve za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj. Navedenih okoliščin tožena stranka sploh ni ugotavljala, čeprav iz podatkov spisa izhaja, da tožnica, ki prejema denarno socialno pomoč, živi v nepremičnini, ki je bila ocenjena v postopku, v zvezi s katerim prosi z brezplačno pravno pomoč.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Mariboru, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 1035/2014 z dne 28. 7. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Mariboru, opr. št. N 60/2012 z dne 8. 7. 2014. Pri tem se sklicuje na določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki določa objektivne pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Po navedeni določbi se upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec verjetne izglede za uspeh ter da je zadeva pomembna za njegov osebni in socialno ekonomski položaj. Pri ugotavljanju navedenega pogoja je tožena stranka vpogledala v listine zadeve N 60/2012 ter ugotovila, da je sodišče dne 8. 7. 2014 izdalo sklep, s katerim je razdružilo solastno premoženje, ki ga predstavlja nepremičnina vpisana v z.k. pod ID znakom ... k.o. ... Po razdružitvi je A.A. postala izključna lastnica nepremičnine, ostalim solastnikom pa je dolžna izplačati njihov deleže, vsakemu v znesku 21.600,00 EUR. Vrednost nepremičnine je sodišče ugotovilo na podlagi mnenja sodnega izvedenca, kateremu pa je tožnica nasprotovala in zahtevala postavitev novega izvedenca. Nepravdno sodišče temu ni sledilo, zato tožnica želi vložiti pritožbo, ker je po njenem mnenju cenitev neustrezna, nekorektna in nestrokovna. Po mnenju tožene stranke pa takšna pritožba nima možnosti za uspeh iz razlogov, ki jih je že navedlo nepravdno sodišče v spornem sklepu o razdružitvi premoženja. Prav tako je jasno in argumentirano obrazložilo odločitev, zakaj ni sledilo predlogu za pritegnitev drugega izvedenca. Pri presoji, ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh, je treba kot standard upoštevati ali več dokazov govori v prid kot pa v škodo stranki. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je tožena stranka zaključila, da tožnica nima take možnosti za uspeh pritožbe, da bi bil izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP, zaradi česar je vlogo zavrnila.

Tožnica v tožbi ugovarja, da je tožena stranka ravnala nezakonito, ko je njeno prošnjo štela za nerazumno ter ocenila, da nima verjetnega izgleda za uspeh. Obširno pojasnjuje, zakaj meni, da mnenje izvedenca o cenitvi nepremičnine ni ustrezno. Cenilec namreč pri ocenjevanju vrednosti po načinu tržnih primerjav ni upošteval nepremičnin z bistveno enakimi značilnostmi, kot jih ima nepremičnina, ki je predmet delitve. Obravnavana nepremičnina leži v enem od najbolj elitnih okolišev v Mariboru, zemljišče meri skupaj 541 m2, kar je veliko za parcelo, ki se nahaja v mestu. Zaradi navedenega so parcele vredne bistveno več, kot je ocenil izvedenec. Nepremičnini, ki ju je v cenitvi primerjal, ležita na desnem bregu Drave, kjer so cene bistveno nižje. Sodišče je prvotno njenemu predlogu za pritegnitev novega izvedenca ugodilo, vendar je naknadno svojo odločitev spremenilo ter že postavljenega izvedenca pozvalo na dopolnitev mnenja. Kljub njenemu predlogu pa izvedenec ni v cenitev zajel dejansko primerljivih nepremičnin. Prav tako je vrednost obravnavane nepremičnine po podatkih GURS bistveno drugačna in znaša 210.613,00 EUR, kar je 95,01 % več, kot je vrednost, ki jo je ugotovil izvedenec (108.000,00 EUR). Navedena zadeva pa je tudi pomembna za njen osebni in socialno ekonomski položaj. Prejema namreč denarno socialno pomoč, v navedeni nepremičnini živi in je tudi sicer že celo življenje njen edini dom, s prejetim denarjem pa si ne bo mogla zagotoviti drugega bivališča. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. Prav tako prosi za oprostitev plačila sodnih taks.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba je utemeljena.

V obravnavnem primeru je sporna dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Mariboru, opr. št. N 60/2012 z dne 8. 7. 2014. Z navedenim sklepom je nepravdno sodišče razdružilo solastno nepremičnino, pri čemer je pri določitvi vrednosti nepremičnine in solastniških deležev izhajalo iz mnenja sodnega izvedenca B.B. Po stališču tožene stranke tožnica nima take možnosti za uspeh s pritožbo, da bi bil izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP.

ZBPP v 24. členu določa, da je treba pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP. Navedene okoliščine in dejstva zakon primeroma našteva in sicer: da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati; da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oz. je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena. Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Po določbah ZBPP se torej kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj določenih tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, imelo končni uspeh. Pri navedenem pogoju gre torej za presojo smiselnosti oz. ekonomičnosti odobritve BPP, ki pa ne sme posegati v namen BPP, to je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti. Po drugi strani pa navedeno načelo nalaga organu vsebinsko presojo zadeve. Pri tem sicer ne gre za podroben vsebinski preizkus zadeve, vendar pa mora organ, če je razlog za zavrnitev prošnje neizpolnjevanje pogojev iz 24. člena ZBPP, pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oz. v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

V obravnavani zadevi gre za vprašanje razumnosti oz. verjetnosti izgleda za uspeh pritožbe tožnice zoper sklep nepravdnega sodišča o razdružitvi solastnega premoženja. Navedeno vprašanje bo odvisno tudi od ugotovitve utemeljenosti ugovora, da dejansko stanje (zaradi napačne ocenitve nepremičnine) ni bilo pravilno ugotovljeno. Glede navedenega je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla le, da se v celoti strinja z ugotovitvami Okrajnega sodišča v Mariboru, ki da je jasno in argumentirano obrazložilo odločitev. Takšna obrazložitev pa ne ustreza standardom obrazložene odločbe. Organ, ki je pristojen za odločanje o brezplačni pravni pomoči, je dolžan v postopku upoštevati tudi določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (drugi odstavek 34. člena ZBPP). Po določbi 214. člena ZUP mora organ, ki odloča o kakšni pravici ali obveznosti stranke, v obrazložitvi odločbe med drugim tudi poleg kratke obrazložitve strankinega zahtevka navesti ugotovljeno dejansko stanje, dokaze, na katero je le-to oprto, razloge, ki so bili odločilni za presojo dokazov, pravne predpise in razloge, ki glede na dejansko stanje narekujejo odločitev v izreku odločbe ter razloge, zakaj ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku stranke. Po 10. členu ZUP odloči pooblaščena uradna oseba po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Zgolj z navajanjem tožene stranke, da se strinja z odločitvijo Okrajnega sodišča v Mariboru, pa ni zadoščeno navedenim standardom po argumentirani obrazložitvi, saj taka odločba stranki ne zagotavlja učinkovitega pravnega varstva, prav tako sodišče ne more preizkusiti pravilnosti in zakonitosti odločbe. Navedena kršitev pa po določbi drugega odstavka 237. člena ZUP pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka.

Ob ugotovljeni kršitvi pravil postopka sodišče tudi pripominja, da ZBPP v 24. členu poleg razumnosti zadeve oz. verjetnega izgleda za uspeh govori tudi o pomembnosti zadeve za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oz. ali je zadeva za prosilca življenjskega pomena. Navedenih okoliščin tožena stranka sploh ni ugotavljala. Iz podatkov spisa pa je razvidno, da tožnica v navedeni nepremičnini živi in da prejema denarno socialno pomoč.

Po vsem navedenem je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) ter zadevo vrnilo toženi stranki, da opravi ponovni postopek. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka ugotoviti vsa relevantna dejstva, z njimi seznaniti tožečo stranko ter nato svojo odločitev obrazložiti v skladu z določbo 214. člena ZUP.

Tožnica je tudi predlagala, da jo sodišče oprosti plačila sodnih taks. O navedenem predlogu sodišče ni odločilo, ker se v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah).