Up-29/99

28.9.1999

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., d.d., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik iz Z. na seji dne 28. septembra 1999

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A., d.d., Ž. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. III Ips z dne 10. 6. 1999 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, št. III Cpg 79/98 z dne 3. 12. 1998 in s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. St 54/96 z dne 23. 9. 1998 se ne sprejme v obravnavo.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pritožnica je z ustavno pritožbo, vloženo dne 29. 1. 1999, izpodbijala sklep Višjega sodišča v Ljubljani. Zoper sklep Višjega sodišča je bila vložena zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je Vrhovno sodišče s sklepom opr. št. III Ips z dne 10. 6. 1999 zavrnilo. Pritožnica je ustavno pritožbo razširila tudi zoper navedeni sklep Vrhovnega sodišča.

2.Pritožnica navaja, da je stečajni upnik C. C., d.d., v stečaju, ter ponavlja razloge, ki jih je navedla že v postopku pred sodiščem. Ustavno pritožbo vlaga, ker naj bi po njenem mnenju sodišča napačno uporabila materialno pravo. Za pritožnico naj bi bila sporna razvrstitev terjatev v smislu 3. točke 30. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji bank in hranilnic (Uradni list RS št. 1/91 in 46/93 - v nadaljevanju: ZPSSLBH). Sodišče je namreč v enak vrstni red kot pritožničine uvrstilo tudi tiste terjatve delničarjev stečajnega dolžnika, katerih pravna podlaga so bili dani depoziti ali druge komercialne terjatve do stečajnega dolžnika. Po mnenju pritožnice bi morale biti terjatve delničarjev stečajnega dolžnika razvrščene v zadnji razred poplačil, t.j. v razred "terjatev lastnikov bank", in sicer ne glede na naravo teh terjatev. Pritožnica navaja, da sta obe sodišči nepotrebno zapletli interpretacijo termina "lastnik" in "delničar" banke, pri čemer sta zaključili, da za slabo poslovanje banke nosijo posledice vsi upniki v enaki meri, medtem ko bi v primeru dobrega poslovanja posledice (v obliki dividend) nosili le delničarji. Pritožnica se s takšnimi zaključki sodišč ne strinja, saj meni, da so delničarji odgovorni za upravljanje družbe, zaradi česar so po 30. členu ZPSSLBH tudi poplačani nazadnje. S takšnim načinom razdelitve stečajne mase, kot ga je opravilo sodišče, naj bi bila pritožnica poplačana bistveno manj, zaradi česar zatrjuje kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz 14. člena (načelo enakosti) in 33. člena (pravica do zasebne lastnine) Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče ni še ena instanca rednega sojenja in ni pristojno presojati, ali je bilo v pravdi dejansko stanje prav ugotovljeno, materialno pravo in procesno pravo pa prav uporabljeno. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanimi sklepi kršena katera od človekovih pravic, kadar ustavni pritožnik to zatrjuje.

4.Za zatrjevane kršitve človekovih pravic pa očitno ne gre. V čem bi bila kršena pravica enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), pritožnica niti ne utemeljuje. Pravica do enakega varstva pravic v sodnem postopku (22. člen Ustave) bi bila lahko kršena, če bi sodišče v obravnavanem primeru določbe o poplačilu stečajnih upnikov uporabilo drugače kot sicer, ali če bi sklepi ne vsebovali odgovorov na vsa relevantna vprašanja oziroma trditve, česar pa izpodbijanim sklepom ni mogoče očitati. Če gre zgolj za očitek nepravilne uporabe materialnega prava, ki ne posega na raven človekovih pravic in svoboščin, bi Ustavno sodišče kvečjemu lahko presojalo, ali so izpodbijani sklepi očitno napačni ter brez razumne pravne obrazložitve. V tem primeru bi namreč lahko šlo za kršitev enakega varstva pravic po 22. členu Ustave, ki vključuje tudi prepoved sodniške samovolje oziroma arbitrarnosti. Vendar izpodbijanim sklepom v obravnavanem primeru takšnih pomanjkljivosti ni mogoče očitati. Sodišča so odločitev o načinu oziroma vrstnem redu poplačil terjatev stečajnih upnikov oprla na ustrezne določbe citiranih zakonov ter svoje odločitve obrazložila z argumenti, ki jih v pravni znanosti uveljavljene metode razlage zakonov dopuščajo.

5.Stališčem v izpodbijanih sklepih ni mogoče odrekati razumne razlage. Zaradi navedenega tudi ni moglo priti do zatrjevane kršitve pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave). Ustavne pritožbe zato ni bilo mogoče sprejeti v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodšča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in sodnica dr. Dragica Wedam - Lukić. Namestnica predsednika senata:

dr. Dragica Wedam - Lukić