Jedro

Tožbeno stališče, da tožniku „pripada“ odvetnik ne glede na izpolnjevanje omenjenega pogoja za dodelitev BPP je napačno. Slabo finančno stanje prosilca, ki je v obravnavni zadevi sicer izkazano, samo po sebi še ne daje pravice do BPP, saj mora prosilec v skladu z določbami ZBPP za to izpolnjevati tako finančni kot objektivni kriterij, ki je opredeljen v prvem odstavku 24. člena ZBPP. Tožnikova pričakovanja, da mu bo kot prejemniku denarne socialne pomoči avtomatično dodeljena BPP, so brez podlage v zakonu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za upravni spor v zvezi z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, Bpp 1115/2014 z dne 24. 4. 2014. Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik vložil 5. 6. 2014 pri Upravnem sodišču RS v Ljubljani tožbo zoper navedeno odločbo ter hkrati podal prošnja za dodelitev BPP. Vlogi je priložil kopijo odločbe CSD z dne 2. 4. 2104. Z navedeno odločbo je bila zavrnjena prošnja tožnika za dodelitev izredne BPP za sestavo in vložitev odgovora na poziv Okrajnega sodišča v Domžalah P 75/2014 z dne 15. 4. 2014 oz. za zastopanje pred sodišči I. in II. stopnje. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bil tožnik pozvan, da podrobneje opredeli ugovorne razloge, zakaj meni, da bi uspel v predmetni zadevi ter utemelji, zakaj ni dolžan plačati položnic za odvoz smeti, saj A. zatrjuje, pa tudi iz Urnika za odvoz smeti izhaja, da redno izvaja organiziran odvoz odpadkov. Prosilec se pozivu ni odzval, zato je organ za BPP vpogledal v dopolnitev tožbe A. P 57/2014. Ugotovil je, da dejansko izvaja komunalno storitev odvoza smeti izpred tožnikovega odjemnega mesta na …, četudi tožnik ne pripravi smeti. Ker tožnik prošnje ni dopolnil in ker se je skliceval na pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Domžalah P 57/2014, je organ zaključil, da tožnik želi ugovarjati iz istih razlogov kot v zadevi P 33/2011, da A. na njegovem naslovu ne opravlja storitev v zvezi z odvozom smeti. Ker slednje ni izkazano, je terjani znesek dolžan plačati. Zato je tožnikovo prošnjo v navedeni zadevi zavrnil na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), saj postopek s tožbo v upravnem sporu zoper navedeno odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani (Bpp 1115/2014) nima verjetnih izgledov za uspeh.

Tožni se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da protestira zoper odločbo in ravnanje Upravnega sodišča RS. Prosi, da se mu dodeli BPP „da se upravni spor pravilno pravno popravi“. S pomočjo pravne pomoči bo navedel vsa dejstva, ki utemeljujejo verjetnost uspeha s pritožbo Navaja tudi, da dokler mu ne bo nudena ustrezna pravna pomoč, nobena odločba, sklep ali sodba v imenu ljudstva ni pravilna in ne temelji na zakoniti pravni podlagi, krši pa tudi Ustavo RS (URS) in Evropsko konvencijo za človekove pravice ter svoboščine (EKČP). Upravni spor je utemeljen, zadevo je treba vrniti sodišču, da mu dodeli odvetnika, kakor si ga zasluži, in mu pripada po URS ter EKČP. Tožnik je prejemnik socialne podpore in sodišče prosi za oprostitev sodnih stroškov in sodnih taks.

Toženka je dostavila upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Kar zadeva izpodbijano odločbo, se sodišče strinja z njenimi razlogi, s katerimi organ utemeljuje, zakaj v zadevi ni izpolnjen (objektivni) pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, po katerem je treba pri tej presoji upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo, med drugim, ali zadeva ni očitno nerazumna oz. ali ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Tožnik v tožbi le pavšalno izraža nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo in ne navaja, zakaj meni, da ta ni pravilna. Prav tako so neobrazložene njegove trditve o kršitvi ustavnih pravic in svoboščin, zato preizkus v tej smeri ni mogoč. Ker glede na navedeno sodišče nima pomislekov glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe, se v celoti sklicuje na njene razloge (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Napačno je namreč tožbeno stališče, da tožniku „pripada“ odvetnik ne glede na izpolnjevanje omenjenega pogoja za dodelitev BPP. Že organ za BPP je v obrazložitvi odločbe poudaril, da slabo finančno stanje prosilca, ki je v obravnavni zadevi sicer izkazano, samo po sebi še ne daje pravice do BPP, saj mora prosilec v skladu z določbami ZBPP za to izpolnjevati tako finančni kot objektivni kriterij, ki je opredeljen v prvem odstavku 24. člena ZBPP. Glede na navedeno so tožnikova pričakovanja, da mu bo kot prejemniku denarne socialne pomoči avtomatično dodeljena BPP, brez podlage v zakonu. S tako ureditvijo je upoštevano dejstvo, da se sredstva za BPP zagotavljajo iz proračuna (4. člen ZBPP), ki so omejena. Zato je razumno, da se dodelijo tistim prosilcem, ki imajo verjetne izglede za uspeh v sodnem postopku, v zvezi s katerim vlagajo prošnjo, ne pa vsem, ki to želijo, pa si odvetnika ne morejo zagotovitvi zaradi svojega slabega premoženjskega stanja.

Neutemeljen je tožnikov predlog, naj sodišče odloči o taksni oprostitvi v zadevi. Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se taksa v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje.

Ker je izpodbijana odločba po presoji sodišča pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.