Jedro

Tožnica je v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedla, da želi odobritev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zaradi motenja posesti, glede tega pa je organ za brezplačno pravno pomoč pravilno ugotovil, da je rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti zamujen. Zato zadeva, v zvezi s katero prosi tožnica za dodelitev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v kateri je navedla, da prosi za pomoč v postopku zaradi motenja posesti in sicer v obliki oprostitve plačila sodne takse, sodnih stroškov, odvetnika, svetovanja, zaslišanja prič in kršiteljev in drugih sodnih stroškov. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da po zaključku organa za brezplačno pravno pomoč tožnica s predmetno zadevo nima verjetnih izgledov za uspeh, zato je prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot neutemeljeno zavrnil (24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči - v nadaljevanju ZBPP). Organ za brezplačno pravno pomoč navaja, da je po določilu 32. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti mogoče zahtevati v tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik izvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. Iz tožbe, ki jo je priložila tožnica, izhaja, da tožnica ve tako za motenje kot storilca, kar pomeni, da je treba v zadevi upoštevati subjektivni rok tridesetih dni, odkar je posestnik zvedel za motenje in storilca. Vsa motilna ravnanja oziroma dejanja, ki jih tožnica navaja v tožbi, so nastala pred tridesetdnevnim rokom, razen glede oranja na dan 31. 10. 2013 in 1. 11. 2013, glede katerega pa ji je bilo s strani pristojne policijske postaje pojasnjeno, da do motenja ni prišlo. Večina motilnih dejanj sega v leto 2012, kar pomeni, da je zahtevek prosilke že davno zastaral, enako velja za motilno dejanje dne 26. 10. 2013, ko je pes ubil pipiko. Ker tožnica s tožbo zaradi motenja posesti nima verjetnega izgleda za uspeh, je organ za brezplačno pravno pomoč tožničino prošnjo zavrnil. Tožnica se v vloženi tožbi s takšno odločitvijo ne strinja. Navaja, da tožba zaradi motenja posesti še ni zastarala, saj je policija ponovno še v decembru naredila zapisnik glede raztrganih pipik. Navaja, da oranje na praznik 31. 10. 2013 in ponoči ni dovoljeno. Zadeva zaradi motenja posesti je za njo kot prosilko pomembna za njen osebni in socialno ekonomski položaj ter življenjskega pomena, saj motnje in grožnje ter žalitve trajajo in ne prenehajo. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba ni utemeljena.

Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Organ za brezplačno pravno pomoč torej ne ugotavlja samo finančnega položaja prosilca, ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči in predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom zadeve s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Sodišče se strinja z ugotovitvijo organa za brezplačno pravno pomoč, da tožničina zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Tožnica je v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči navedla, da želi odobritev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zaradi motenja posesti, glede tega pa je organ za brezplačno pravno pomoč pravilno ugotovil, da je rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti zamujen. Glede dejanja dne 31. 10. 2013 in 1. 11. 2013, ko je tožnico motilo oranje soseda na sicer njegovem zemljišču, pa sodišče še dodaja, da navedene okoliščine ne dajejo dejanske podlage za vložitev tožbe zaradi motenja posesti, zato tožnica tudi za to dejanje nima verjetnega izgleda za uspeh.

Tožnica tudi s tožbenimi navedbami pravilnosti takšne odločitve ne more izpodbiti. Glede njene trditve, da je zadeva pomembna za njen osebni in socialno ekonomski položaj in da je zanjo življenjskega pomena, pa sodišče pojasnjuje, da morajo biti te okoliščine izpolnjene kumulativno s pogojem, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh, ta pogoj v dani zadevi ni izpolnjen.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakon utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).