Jedro

Tudi za primer izbrisa stečajnega dolžnika iz sodnega registra na podlagi sklepa iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP-E velja pravilo, da morajo biti do izdaje tega sklepa razrešena vsa razmerja do stečajnega dolžnika. To velja tudi glede morebitnih zahtevkov upravitelja iz naslova izvedenih del do končanja stečajnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upraviteljice z dne 20.11.2013, s katerim je predlagala, da ji sodišče v skladu s 103. in prvim odstavkom 105. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS 126/07 s spremembami - v nadaljevanju ZFPPIPP) odmeri nadomestilo za prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika ter za izdelavo otvoritvenega poročila, kakor tudi plačilo pavšalnega zneska za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikom.

2. V pritožbenem roku je pritožbo vložila upraviteljica B. K. zaradi zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu za odmero nadomestila in povračila stroškov v celoti ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je: - na predlog dolžnika E. d.d. Okrožno sodišče v Kopru dne 12.9.2013 začelo stečajni postopek nad dolžnikom - 12.11.2013 upraviteljica B. K. vložila predlog za izbris dolžnika iz sodnega registra, sklicujoč se na sedmi odstavek 233. člena ZFPPIPP; - 13.11.2013 prvostopenjsko sodišče izdalo sklep o izbrisu dolžnika iz sodnega registra in razrešilo upraviteljico; - 20.11.2013 upraviteljica vložila predlog za izdajo sklepa o nagradi in povrnitvi stroškov upravitelju; - 29.11.2013 prvostopenjsko sodišče izdalo izpodbijani sklep, s katerim je predlog upraviteljice zavrnilo; - bil 3.12.2013 dolžnik izbrisan iz sodnega registra.

5. Iz navedenih podatkov je razvidno, da so bila za odločanje prvostopenjskega sodišča relevantna podlaga pravila ZFPPIPP, vključno z novelo ZFPPIPP-E (Ur.l. RS 47/2013). Niso torej relevantna določila novele ZFPPIPP-F (Ur.l. RS 100/2013, ki so stopila v veljavo 7.12.2013. 6. Pravica do izplačila nagrade upravitelja in do povrnitve stroškov predstavlja zakonsko utemeljeno upravičenje upravitelja (103.-105. člen ZFPPIPP) v razmerju do dolžnika, nad katerim je začet insolvenčni postopek. O obsegu tega upravičenja na predlog upravitelja odloči sodišče (šesti odstavek 104. člena in drugi odstavek 105. člena ZFPPIPP). Ker gre pri tem odločanju za odločitev o upravičenju v razmerju do insolvenčnega dolžnika, to pomeni, da je o tem vprašanju lahko odločano le pred končanjem insolvenčnega postopka. To je razvidno tudi iz tretjega odstavka 375. člena ZFPPIPP, ki določa, da sodišče na podlagi končnega poročila odloči o odmeri zadnjega dela nagrade upravitelju iz 2. točke drugega odstavka 104. člena ZFPPIPP in izda sklep o končanju stečajnega postopka. Jasno je, da morajo še pred končanjem stečajnega postopka biti razrešena vsa vprašanja v razmerju do stečajnega dolžnika, saj v posledici sklepa o končanju stečajnega postopka (prvi odstavek 376. člena ZFPPIPP) pride do izbrisa dolžnika iz sodnega registra in s tem do prenehanja kot pravnega subjekta. Posledica istega sklepa pa je tudi razrešitev upravitelja. Enaka pravila veljajo tudi v primeru končanja stečajnega postopka brez razdelitve upnikom (drugi odstavek 378. člena ZFPPIPP). Sklep o končanju stečajnega postopka torej predpostavlja, da so opravljena vsa predhodna dejanja, ki so povezana z obsegom stečajne mase, vključno z odmero nagrade upravitelju in povrnitvijo njegovih stroškov.

7. Pritožnica se v utemeljitvi pritožbe sklicuje na določila 233. člena ZFPPIPP, ki ureja vprašanja v zvezi s predujmom za kritje stroškov stečajnega postopka, kakor tudi izjeme od navedene procesne predpostavke. Upoštevaje novelo ZFPPIPP-E so bile izjeme določene v šestem in sedmem odstavku 233. člena. Hkrati pa so bili v sedmem odstavku urejeni načini zagotovitve plačila predujma s strani upnikov, v osmem odstavku pa primeri, v katerih se sredstva v višini predujma zagotovijo iz proračuna sodišča. Vsi ti načini „nadomestnega“ zagotavljanja predujma kot vira za kritje začetnih stroškov postopka pa so bili urejeni tako, da so se potrebna sredstva zbrala na računu stečajnega dolžnika. Tudi v primeru zagotavljanja proračunskih sredstev sodišča za kritje stroškov nagrade upravitelja in pavšalnega zneska za kritje drugih stroškov stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve (2. točka osmega člena 233. člena ZFPPIPP) se je to plačilo iz proračuna sodišča izvršilo na denarni račun stečajnega dolžnika. Zakonska podlaga za takšno uporabo proračunskih sredstev sodišča torej ni vzpostavljala upniškega razmerja upravitelja do sodišča proračuna, temveč je upravitelj svoja zakonska upravičenja lahko uveljavljal le do stečajnega dolžnika, na računu katerega je bilo potrebno predhodno zagotoviti potrebna sredstva iz navedenih virov. Takšen način zagotavljanja virov za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka z vplačilom na denarni račun stečajnega dolžnika je urejen tudi s spremembo 233. člen z novelo ZFPPIPP-F, ki je razširila primere zagotavljanja predujma iz proračuna sodišča na vse izjeme, v katerih predlagatelj ni dolžan sam založiti predujma.

8. V konkretnem primeru je bil stečajni dolžnik izbrisan iz sodnega registra na podlagi sklepa iz sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP-E. Čeprav se ta določba sklicuje na smiselno uporabo 441. do 444.a člena ZFPPIPP, pa je ta sklep sprejet znotraj začetega stečajnega postopka nad dolžnikom. Zato je ta odločitev sodišča predstavljala posebno obliko končanja stečajnega postopka. Vendar tudi za te primere velja zgoraj utemeljeno pravilo, da morajo biti do izdaje tega sklepa razrešena vsa razmerja do stečajnega dolžnika. To velja tudi glede morebitnih zahtevkov upravitelja iz naslova izvedenih del do končanja stečajnega postopka.

9. Glede vprašanja zagotavljanja virov za pokrivanje nujno potrebnih stroškov za primer iz 2. do 4. stavka sedmega odstavka 233. člena ZFPPIPP-E je šlo za pravno neurejen primer, oziroma za tako imenovano pravno praznino, ki je bila odpravljena šele z novelo ZFPPIPP-F. Sklep o končanju stečajnega postopka dolžnika je bil izdan dne 13.11.2013 na predlog pritožnice, ki je bila s tem sklepom tudi razrešena kot upraviteljica. S predlogom, vloženim 20.11.2013, ne da bi bil izpodbijan sklep z dne 13.11.2013, pritožnica ni mogla več doseči svojega namena – poplačila iz sredstev stečajnega dolžnika. V kolikor bi smatrala, da obstoji pravna podlaga za angažiranje proračunskih sredstev, bi morala to uveljaviti še pred zaključkom stečajnega postopka. Potem, ko je bil stečajni postopek že zaključen in je bil stečajni dolžnik izbrisan iz sodnega registra, ni nobene zakonske podlage za vzpostavitev neposrednega zahtevka bivše stečajne upraviteljice da se iz proračunskih sredstev sodišča poplačajo stroški in nagrada upravitelja, ki se v skladu s citiranimi določili ZFPPIPP izplačujejo iz sredstev stečajnega dolžnika.

10. Iz navedenih materialnopravnih razlogov se tako izkaže odločitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu za pravilno, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).