Jedro

Davčna izvršba se na podlagi prvega odstavka 145. člena ZDavP-2 izvede na podlagi izvršilnega naslova. Izvršilni naslov je v skladu s 5. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 tudi izvršljiv plačilni nalog. V primerih, ko davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, je v skladu z določbo 146. člena ZDavP-2 izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ pristojen za odmero obveznosti.

Izrek

Tožba zoper sklep Carinskega urada Sežana DT 4933-57124/2012-3 z dne 4. 11. 2012, se zavrne.

Tožba zoper sklep Carinskega urada Sežana DT 4933-57125/2012-3 z dne 4. 11. 2012, se zavrže. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Carinski urad Sežana (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z sklepom DT 4933-57124/2012-3 z dne 4. 11. 2012 tožniku naložil plačilo sodne takse v znesku 33,00 EUR in stroškov izdaje sklepa v znesku 25,00 EUR na podlagi plačilnega naloga IP 441/2008 z dne 3. 6. 2009, ki ga je izdalo Okrožno sodišče v Kranju in in je postal izvršljiv 8. 7. 2009. Kot podlago je navedel 146. člen Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) in 3. člena Zakona o carinski službi (v nadaljevanju ZCS-1). Na podlagi 156. člena ZDavP-2 davčni organ izvaja postopke davčne izvršbe tudi, kadar na podlagi zakonskega pooblastila izterjuje denarne nedavčne obveznosti. Ker dolžnik ni poravnal dolgovane obveznosti v roku, je bilo potrebno zoper njega v skladu z določbo 143. člena ZDavP-2 začeti davčno izvršbo.

Pritožbeni organ je pritožbo zavrnil. Iz upravnega spisa je razvidno, da je Okrožno sodišče v Kranju z dopisom IP 441/2008 z dne 1. 4. 2010 obvestilo pristojni carinski urad, da tožnik ni plačal sodne takse v višini 33,00 EUR. Na zahtevo carinskega urada je 24. 11. 2010 naknadno predložilo tudi plačilni nalog IP 441/2008 z dne 3. 6. 2010, s katerim je tožnika v skladu z določbo 34. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) pozvalo, da plača sodno takso za pritožbo iz Tarifne številke 30010 v navedeni višini. Na plačilnem nalogu je sodišče potrdilo, da je postal izvršljiv 8. 7. 2009. Ker tožnik dolgovane sodne takse ni plačal, je sodišče kot predlagatelj izvršbe ravnalo v skladu s 35. členom ZST-1 in poslalo plačilni nalog, opremljen s potrdilom o izvršljivosti v postopek izterjave. Carinski urad je 27. 1. 2011 poslal tožniku opomin pred izvršbo s pozivom, da dolgovani znesek v 8 dneh od prejema opomina poravna. Tožnik je zoper ta poziv vložil pritožbo. Carinski urad je v odgovoru 28. 8. 2012 tožniku pojasnil, da zoper opomin pred izvršbo pritožba ni možna. Predmetni plačilni nalog sodišča je opremljen s potrdilom o izvršljivosti in podlaga za davčno izvršbo. Sklicuje se na prvi odstavek 143. člena, prvi odstavek 144. člena, 146. člen, 152. člen in 156. člen ZDavP-2. Do dneva izdaje izpodbijanega sklepa tožnik sodne takse ni prostovoljno plačal, zato je prvostopenjski organ izdal izpodbijani sklep o izvršbi.

Podani tudi niso pogoji za izrek ničnosti izpodbijanega sklepa na podlagi 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj ni izpolnjen nobeden izmed taksativno naštetih ničnostih razlogov. Z izpodbijanim sklepom o dovolitvi izvršbe z dne 4. 11. 2012 prvostopenjski organ ni odločal o vsebinskih vprašanjih, ampak se je z njim le izvedla dovoljena prisilna izvršitev obveznosti, naložene s plačilnim nalogom, ki ga je izdalo Okrožno sodišče v Kranju.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in kljub pozivu sodišča na popravek tožbe izpodbija dva upravna akta in sicer sklep Carinskega urada Sežana DT 4933-57124/2012-3 z dne 4. 11. 2012 in sklep Carinskega urada Sežana št. DT 4933-57125/2012-3 z dne 4. 11. 2012. Tožnik v tožbi ugovarja, da se je zoper sklep izdan na podlagi plačilnega naloga P 441/2008 v znesku 33,00 EUR pravočasno pritožil. Gre ta plačilo sodne takse za vloženo pritožbo. Navaja vsebinske ugovore v zvezi s postopkom, v katerem je prišlo do izdaje predmetnega plačilnega naloga. Tožnik navaja, da je zoper plačilni nalog večkrat ugovarjal, vendar ni prejel nobene odločitve Okrožnega sodišča v Kranju o ugovorih. Navaja določbo 279. člena ZUP. Meni, da dejansko stanje ni pravilno ugotovljeno in da potrdilo o izvršljivosti predmetnega plačilnega naloga ni pravilno. Glede na sodno prakso, ki ne dopusti uspešno izpodbijati izvršilnega naslova v postopku izvršbe, je tožniku onemogočeno, da bi lahko dokazal, da je izvršilni naslov nezakonit. Okrožno sodišče v Kranju je ponaredilo potrdilo o izvršljivosti, da bi prikrilo svoja nezakonita dejanja. Tožniku je tako navedeno sodišče povzročilo neupravičene stroške najmanj v višini 25,00 EUR s pripadajočimi ostalimi stroški. Izvršba v predmetnem plačilnemu nalogu se nanaša na pravdno zadevo P 441/2008 Okrožnega sodišča v Kranju. V skladu z določili ZDavP-2 je izvršitelj dolžan, da izvrši izvršbo na čim manj boleč način in s čim manj stroški. Tožnik sodišču predlaga, da preizkusi tožbo v smislu kršenja človekovih temeljnih ustavnih pravic. Sodišču tudi predlaga, da sklep Carinskega urada Sežana DT 4933-57124/2012-3 z dne 4. 11. 2012 v zvezi z odločbo Ministrstva za finance DT 498-2-222/2012-2 z dne 14. 11. 2013 in sklep Carinskega urada Sežana DT 4933-57125/2012-3 z dne 4. 11. 2012 v zvezi z odločbo Ministrstva za finance št. DT 498-2-223/2012 z dne 14. 11. 2013 razveljavi in proglasi za nična. Priglaša pa tudi stroške postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je Carinski urad Sežana uvedel postopek izvršbe z rubežem denarnih sredstev do višine dolgovanega zneska po izvršljivem izvršilnem naslovu in sicer plačilnemu nalogu Okrožnega sodišča v Kranju. Drugostopenjski organ je pritožbo zoper prvo-izpodbijani sklep o izvršbi v celoti zavrnil. Tožena stranka prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve obeh upravnih odločb ter sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

K točki I izreka: Tožba ni utemeljena.

Iz listin upravnega spisa v zvezi z izpodbijanim sklepom Carinskega urada Sežana DT 4933-57124/2012-3 z dne 4. 11. 2012 nesporno izhaja, da tožnik spornega zneska, kljub prejetim pozivom predlagatelja izvršbe, ni poravnal. Če znesek ni plačan v roku, pristojni organ na podlagi prvega odstavka 143. člena ZDavP-2 prične z izvršbo. Po presoji sodišča izpodbijani sklep o izvršbi vsebuje vse sestavine, kot jih predpisuje 151. člen ZDavP-2. Davčna izvršba se na podlagi prvega odstavka 145. člena ZDavP-2 izvede na podlagi izvršilnega naslova. Izvršilni naslov je v skladu s 5. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 tudi izvršljiv plačilni nalog. V primerih, ko davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, je v skladu z določbo 146. člena ZDavP-2 izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ pristojen za odmero obveznosti. Z izpodbijanim sklepom je bilo tožniku naloženo plačilo sodne takse v znesku 33,00 EUR in stroškov izdaje sklepa v znesku 25,00 EUR, izvršilni naslov v predmetni zadevi pa je plačilni nalog IP 441/2008 z dne 3. 6. 2009, ki ga je izdalo Okrožno sodišče v Kranju in in je postal izvršljiv 8. 7. 2009. Na podlagi petega odstavka 157. člena ZDavP-2 v postopku s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova, zato so vsi tovrstni tožbeni ugovori neutemeljeni. Tudi po presoji sodišča se v izvršilnem postopku ne more presojati pravilnosti in zakonitosti plačilnega naloga IP 441/2008 z dne 3. 6. 2009, ki ga je izdalo Okrožno sodišče v Kranju in v predmetni zadevi predstavlja izvršilni naslov.

Izvršilni naslov glasi na tožnika in je opremljen s potrdilom o izvršljivosti, ki ga je izdalo Okrožno sodišče v Kranju. V primeru, če se tožnik z vsebino potrdila o izvršljivosti ne strinja, lahko zahteva spremembo le pri organu, ki je to potrdilo izdal, torej pri Okrožnem sodišču v Kranju. Na navedeno sta tožnika tudi povsem pravilno opozorila že oba upravna organa. Iz potrdila o izvršljivosti plačilnega naloga IP 441/2008 z dne 3. 6. 2009 pa tudi po presoji sodišča nesporno izhaja, da je postal izvršljiv 8. 7. 2009. Ker tožnik do izdaje izpodbijanega sklepa spornega zneska sodne takse in stroškov izdaje sklepa ni plačal, je po mnenju sodišča prvostopenjski organ pravilno izdal izpodbijani sklep.

Izpodbijani sklep je po povedanem pravilen in zakonit. Ker sodišče v postopku pred njegovo izdajo tudi ni našlo očitanih kršitev ustavnih pravic in tudi ne nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), tožbo v delu, ki se nanaša na sklep Carinskega urada Sežana DT 4933-57124/2012-3 z dne 4. 11. 2012 kot neutemeljeno zavrnilo.

K točki II izreka: Tožba se zavrže. Tožnik je s predmetno tožbo izpodbijal dva upravna akta in sicer: sklep Carinskega urada Sežana DT 4933-57124/2012-3 z dne 4. 11. 2012 v zvezi z odločbo Ministrstva za finance DT 498-2-222/2012-2 z dne 14. 11. 2013 in sklep Carinskega urada Sežana DT 4933-57125/2012-3 z dne 4. 11. 2012 v zvezi z odločbo Ministrstva za finance DT 498-2-223/2012 z dne 14. 11. 2013, pri čemer pa niso bili izpolnjeni pogoji navedeni v 35. členu ZUS-1. Tožnika je sodišče na podlagi prvega odstavka 31. člena ZUS-1 na navedeno opozorilo in ga pozvalo, da tožbo ustrezno popravi ter ga tudi opozorilo na posledice. Glede na to, da tožnik v danem roku svoje tožbe ni ustrezno popravil v skladu z navodili sodišča, ki jih je prejel 10. 2. 2014, je sodišče tožbo v delu, ki se nanaša na drugo-izpodbijani sklep na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1 s sklepom zavrglo.

Glede na predhodno navedeno je bilo potrebno tožbo zoper sklep Carinskega urada Sežana DT 4933-57125/2012-3 z dne 4. 11. 2012 zavreči na podlagi drugega odstavka 31. člena ZUS-1. K točki III izreka: Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS.

Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1.