Jedro

Sodišče je dolžno izvesti dokaze, ki jih predlaga pravdna stranka. Dokaze lahko zavrne le v izjemnih primerih, ko izvedba dokazov ni v zvezi z dokazovanjem relevantnih dejstev, ko dokaza ni mogoče izvesti, ali pa so izkazane prepričljive okoliščine, zaradi katerih izvedba dokaza ne bi mogla spremeniti dejanskih ugotovitev prvega sodišča. Ker je tožena stranka v postopku nasprotovala strokovnemu mnenju glede napak pri gradnji ventilov, navedeno mnenje predstavlja le del trditvene podlage tožeče stranke.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba v izpodbijanem delu ( v točkah I./I., I/III., II/I in II /II) razveljavi ter se zadeva v navedenem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 108209/2010 z dne 10. 8. 2010 v 1. in 3. odstavku, tako da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 27.400,26 EUR z zakonskimi zamudnim obrestmi od posameznih zneskov, kot so razvidni iz I./I. točke izreka sodbe. Sklep o izvršbi je bil razveljavljen v prvem odstavku glede zakonskih zamudnih obresti od zneska 2.134,36 EUR za čas od 10. 6. 2010 do 20. 7. 2010 in v tem delu je bil tožbeni zahtevek zavrnjen (točka I/II), toženi stranki pa je bilo naloženo, da povrne tožeči stranki pravdne stroške v višini 2.911,89 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka I/III). Tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi je prvo sodišče zavrnilo (točka II/I) in tožencu naložilo, da povrne tožeči stranki pravdne stroške v višini 1.191,70 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II/II).

2. Tožena stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1) in v nadaljevanju v pritožbi navaja, da je prvo sodišče zmotno ugotovilo, da bi tožena stranka morala grajati napake v roku šestih mesecev. Med pravdnima strankama je bil sklenjen dogovor, da tožeča stranka jamči za napake za dobo treh let. Prvo sodišče je ugotovilo, da je tožeča stranka dobavila toženi stranki kotne ventile z oznako S. in ne kotne ventile z oznako M. (2). Kljub sklenjenemu dogovoru o vrsti, kvaliteti in standardih, je tožeča stranka dobavila po naročilu nekvalitetne vodovodne cevi in ventile S., ki po kvaliteti, izvoru in vrsti materiala ni bilo blago, za katero sta se pravdni stranki dogovorili. Tožeča stranka je dobavo opreme označila z neresnično dokumentacijo, zato je prevarala toženo stranko kot kupca. Tožena stranka je 21. 5. 2009 obvestila tožečo stranko o napaki, zato odpade pomanjkljivost notifikacije, saj so kasnejše napake samo nadaljevanje že ugotovljenih prejšnjih napak. Zaradi vgradnje neuporabnega materiala v večstanovanjsko poslovno stavbo, je toženi stranki nastala škoda v višini 50.000,00 EUR. Prvo sodišče se je zmotno postavilo na stališče, da zahtevek na znižanje kupnine za dobavljene cevi ni utemeljen. Škodo je plačala zavarovalnica. Gre za razmerje med zavarovalnico in oškodovancem ter ne za razmerje med pravdnima strankama, zato sklenjena poravnava nima učinka na ugovore tožene stranke, ki izvirajo iz prodajne pogodbe. Prvo sodišče je zmotno ugotovilo, da je 21. 5. 2009 prvič počil ventil M., saj je prvo sodišče v 14. točki obrazložitve sodbe ugotovilo, da je tožeča stranka dobavila toženi stranki ventile S. Zavod za gradbeništvo (3) je izdelal enostransko strokovno mnenje, ki je bilo naročeno s strani tožeče stranke. Tožeča stranka je ob naročilu mnenja zamenjala ventil S. z ventilom M. Le tožeča stranka razpolaga z ventilom M., ki ga je poslala v analizo ZAG. Pred vzpostavitvijo pritiska vode se napaka ni mogla pokazati, prvo sodišče pa je obravnavalo štiri škodne primere, čeprav jih je bilo dejansko pet. Iz notranje korespondence tožeče stranke izhaja, da ogled stanovanja, v katerem je počil ventil, ni bil opravljen, ker je bil zaklenjen, zato se ni moglo preveriti, kateri ventil je bil vgrajen. Navedeno je zapisal M. M., ki je bil zaposlen pri tožeči stranki, s tem pa se je izpostavilo vprašanje kvalitete ventila S. Tožeča stranka je predlagala zaslišanje izvedencev H. K. in N. S., ki bi lahko pojasnila način ugotavljanja identitete ventila in potrdila, da do naloma ventila ni prišlo zaradi nepravilne montaže. Opustitev navedenih dokazov pomeni absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožeča stranka se je zavezala plačati strošek menjave cevi, ki znaša 3.000,00 EUR. Sodišče izpostavlja, da iz izvedeniškega mnenja izhaja, da gre pri škodi za povsem drugo stanovanje, kot to navaja tožena stranka, iz primerjave opisov pa je očitno, da gre za sosednji stanovanji, in sicer stanovanje št. 3 in stanovanje št. 4 v I. nadstropju niza IV, lamela B. Izliv vode je posledica nekvalitetnih ventilov, zato za škodo odgovarja tožeča stranka.

3. Tožnik je vložil odgovor na pritožbo, v katerem predlaga, da se pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče je dolžno izvesti dokaze, ki jih predlaga pravdna stranka. Dokaze lahko zavrne le v izjemnih primerih, ko izvedba dokazov ni v zvezi z dokazovanjem relevantnih dejstev, ko dokaza ni mogoče izvesti, ali pa so izkazane prepričljive okoliščine, zaradi katerih izvedba dokaza ne bi mogla spremeniti dejanskih ugotovitev prvega sodišča. Prvo sodišče v sodbi opredeljeno ne pojasni razlogov, zaradi katerih ni izvedlo dokazov z zaslišanjem izvedenih prič, ki jih je predlagala tožena stranka, zato pritožba utemeljeno izpostavlja, da je bila storjena absolutna bistvena kršitev postopka iz 8. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožena stranka je v postopku nasprotovala strokovnemu mnenju ZAG glede napak pri gradnji ventilov, zato navedeno mnenje predstavlja le del trditvene podlage tožeče stranke. Prvo sodišče pa je to mnenje upoštevalo kot odločilni dokaz, na podlagi katerega je zavrnilo ugovore toženca (in zahtevek po nasprotni tožbi) in ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke. Že iz navedenih razlogov je bilo treba sodbo razveljaviti, v novem sojenju pa bo prvo sodišče moralo zaslišati priče, ki jih je predlagala tožena stranka, oziroma v sodbi opredeljeno navesti razloge, zaradi katerih posameznih dokazov ni izvedlo. Po zaslišanju prič bo treba postaviti izvedenca, ki bo moral odgovoriti na številna strokovna vprašanja, vezana na kvaliteto ventilov M. in S., v zvezi z zatrjevano škodo, kakor tudi v zvezi z znižanjem kupnine, pojasniti pa bo moral tudi vprašanja, vezana na skrbnost ravnanja pravdnih strank tako pri pregledu blaga, vgradnji ventilov, kakor tudi glede notifikacije napak, ob upoštevanju strokovnih kriterijev.

6. Prvi in drugi odstavek 462. člena Obligacijskega zakonika (4) določata, če se potem, ko je kupec prevzel stvar, pokaže, da ima stvar kakšno napako, ki jo z običajnim pregledom pri prevzemu ni bilo mogoče opaziti (skrita napaka), mora kupec obvestiti o njej prodajalca v osmih dneh, šteto od dneva, ko je napako opazil, pri gospodarskih pogodbah pa nemudoma; sicer izgubi to pravico. Prodajalec ne odgovarja za napake, ki se pokažejo potem, ko mine šest mesecev, odkar je bila stvar izročena, razen če je bil v pogodbi določen daljši rok. Prvo sodišče pa zmotno ni upoštevalo 465. člena OZ, ki določa, da kupec ne izgubi pravice sklicevati se na kakšno napako niti tedaj, ko ni izpolnil svoje obveznosti, da bi stvar nemudoma pregledal, ali obveznosti, da bi v določenem roku obvestil prodajalca o napaki, niti tedaj, ko se je napaka pokazala šele po šestih mesecih od izročitve stvari, če je bila prodajalcu napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana (465. člen OZ). Tožena stranka zatrjuje, da jo je tožeča stranka prevarala, ker mu je dobavila ventile S., čeprav je bilo dogovorjeno, da bo dobavila ventile M. Tožena stranka zatrjuje, da dobavljeni ventili niso bili predmet pogodbenega dogovora in da je tožeča stranka vedela za napako, zato v takšnem primeru tudi ni relevantno dejstvo, ali je tožena stranka pravočasno grajala napake oziroma v roku, kot to določa 462. člen OZ. Pravilne so ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bilo dokazano v postopku, da je tožeča stranka prodala toženi stranki (tudi) ventile z oznako S., zato bo treba ugotoviti kvaliteto ventilov S. in M. oziroma ali so ventili S. slabše kvalitete in kakšna je cena ventilov S. Če bo cena ventilov S. nižja od cene ventilov M., bo utemeljen ugovor tožene stranke na znižanje kupnine. Prvo sodišče bo moralo tudi ugotoviti, koliko ventilov S. oziroma M. je tožeča stranka prodala toženi stranki, če tega ne bo mogoče s stopnjo prepričanja ugotoviti, pa bo treba odločiti na podlagi dokaznega bremena, s tem, da je sodišče prve stopnje že pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka v nasprotju s pogodbenim dogovorom toženi stranki dobavila (tudi) ventile S. 7. Tožeča stranka zahteva plačilo za ventile, zato mora dokazati količino in katere znamke ventilov je dobavila toženi stranki. Ker se je v postopku izkazalo, da je tožeča stranka prodala toženi stranki tudi kotne ventile z oznako S., kar predstavlja novo procesno situacijo v postopku dokazovanja, bo treba omogočiti tožeči stranki, da poda navedbe in predloži dokaze, koliko ventilov S. oziroma M. je dobavila tožeči stranki (5). Pravdnima strankama pa je treba dati tudi možnost, da se izjasnita o vrednosti ventilov S. in vrednosti ventilov M., pri čemer je treba preprečiti, da bi pravdni stranki, tako kot sta ravnali do sedaj (6), s preobsežnimi in nepreglednimi vlogami onemogočali koncentracijo postopka, v katerem se ugotavljajo le relevantna dejstva.

8. V zvezi z nasprotno tožbo pa je na toženi stranki, da s stopnjo prepričanja dokaže, da je škoda nastala prav iz razloga, ker so bili vgrajeni neprimerni ventili, ki jih je dobavila tožeča stranka. Tožena stranka mora s stopnjo prepričanja dokazati, da je vgradila ventile tožeče stranke in ne drugih ventilov, kar zatrjuje tožeča stranka. Pri dokazni oceni bo treba upoštevati vse dokaze, ne le izvedene priče, ki so izdelale mnenja po naročilu tožene stranke, marveč tudi druge okoliščine, kot npr. na kakšen način je tožena stranka obveščala tožečo stranko o napakah, ali jo je obveščala o vsakem izlivu vode in nastalem škodnem dogodku, ali ji je ob vsakem škodnem dogodku omogočala pregled vzrokov, zaradi katerih je prišlo do izliva vode, ugotoviti in dokazno oceniti bo treba tudi razloge, zaradi katerih je tožena stranka opustila notifikacijsko dolžnost ob vsakem škodnem dogodku. Dokazno bo treba tudi oceniti trditve tožeče stranke glede števila ventilov, ki so bili vgrajeni v stanovanjski objekt, ki presegajo naročilo ventilov, ki jih je tožeča stranka dobavila toženi stranki, oceniti bo treba ravnanja zakonitega zastopnika tožene stranke v zvezi z plačilom škode od zavarovalnice, kot ga zatrjuje tožeča stranka, pa tudi druge okoliščine (napačne označbe stanovanj, neredno plačevanje obveznosti do tožeče stranke, itd.), na podlagi katerih bo mogoče oceniti, ali je tožena stranka s stopnjo prepričanja dokazala vzročno zvezo med škodo in zatrjevanim nedopustnim ravnanjem tožene stranke. Pritožbeno sodišče še dodaja, da okoliščina, če tožeča stranka v zvezi s tožbenim zahtevkom ne bo uspela dokazati natančnega števila ventilov M., ki jih je dobavila toženi stranki (7) in bo prvo sodišče glede na dokazno breme, ki je na tožeči stranki, štelo, da je tožena stranka upravičena do znižanja kupnine, še ne pomeni, da je s tem tožena stranka že dokazala utemeljenost zahtevka iz nasprotne tožbe, da so bili v stanovanja vgrajeni ventili S. in je zato izkazana vzročna zveza in odgovornost tožeče stranke za škodo (8). Glede stroška vgradnje novih cevi bo tožeča stranka morala tudi pojasniti, zakaj ni bil predmet dogovora, da plača strošek vgradnje cevi, če je bilo ugotovljeno, da dobavljene cevi niso bile ustrezne kvalitete in so bile vgrajene nove cevi.

9. Pritožbeni razlogi so bili utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Napotki prvemu sodišču, za postopanje v novem sojenju, so razvidni iz dosedanje obrazložitve.

10. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP se odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov pridrži za končno odločbo.

(1) V nadaljevanju ZPP.

(2) V nadaljevanju ventili S. oz. ventili M. (3) V nadaljevanju ZAG.

(4) V nadaljevanju OZ.

(5) Primerjaj dr. Aleš Galič: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem str. 600 - 601. (6) Kar še posebej velja za tožečo stranko.

(7) Sodišče prve stopnje je pravilno dokazno ocenilo, da je tožeča stranka dobavila toženi stranki (tudi) ventile S. (8) Ob predpostavki, da bo tožena stranka v postopku predhodno dokazala, da ventili S. niso bili primerni in so vzrok za izliv vode.