Jedro

O odpustu teh obveznosti je bilo pravnomočno odločeno, zakonska možnost odpusta obveznosti za vse tiste terjatve, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, pa je bila s tem izčrpana. Drugačno stališče bi dopuščalo možnost izigravanja instituta odpusta obveznosti.

Postopek osebnega stečaja se vodi predvsem zato, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih, in ne zato, da bi se dolžnik izognil plačilu svojih obveznosti do upnikov, tudi v tem postopku (tako kot v postopku, ki je tekel pod opr. št. St .../2013) pa premoženja ni, zato upniki ne bi prejeli niti delnega poplačila oziroma njihove terjatve ne bi bile niti delno poplačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za začetek postopka osebnega stečaja.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila dolžnica z navedbami, da v predlogu za začetek postopka ni navedla vseh terjatev, ker je štela, da jih bodo upniki sami prijavili v stečajno maso.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bil postopek, ki je nad dolžnico tekel pod opr. št. St .../2013, končan brez razdelitve upnikom, postopek odpusta obveznosti pa ustavljen in predlog zavrnjen s sklepom 1.10.2015, česar pritožnica ne izpodbija.

5. Višje sodišče kot pravilen potrjuje zaključek, da se položaj pritožnice v stečajnem postopku - če bi ga sodišče začelo na podlagi predmetnega predloga - v ničemer ne bi spremenil. Za presojo je namreč bistveno vprašanje, kakšna je pravna korist (pravni interes) dolžnice; po zaključku višjega sodišča ta korist glede na njen položaj v tem postopku ni izkazana. Kadar si dolžnik svojega pravnega položaja ne more več izboljšati, preneha tudi pravovarstvena potreba po sodnem odločanju.

6. Namen izvedbe postopka osebnega stečaja je enakomerno in istočasno poplačilo upnikov stečajnega dolžnika z navadnimi terjatvami (prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP). V okviru začetega postopka osebnega stečaja je dolžniku omogočena sanacija njegovega insolventnega stanja z izvedbo postopka odpusta obveznosti (398. do 404. člen ZFPPIPP), ob predpostavki, da dolžnik resno in odgovorno ter aktivno deluje v prizadevanju pridobitve sredstev za poplačilo njegovih upnikov v času trajanja preizkusne dobe.

7. Materialnopravno pravilno je stališče izpodbijanega sklepa, da dolžnica ne more (ponovno) predlagati odpusta obveznosti za tiste terjatve, glede katerih je bil njen predlog že pravnomočno zavrnjen. O odpustu teh obveznosti je bilo pravnomočno odločeno, zakonska možnost odpusta obveznosti za vse tiste terjatve, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja (prvi odstavek 408. člena ZFPPIPP) pa je bila s tem izčrpana. Drugačno stališče bi dopuščalo možnost izigravanja instituta odpusta obveznosti. Tega ne spreminja niti v pritožbi zatrjevano dejstvo, da naj bi od začetka postopka osebnega stečaja nastale nove terjatve. Te terjatve bi morala dolžnica pravočasno navajati, ne pa računati na to, da jih bodo upniki sami priglasili. Ni sporno, da dolžnica drugih terjatev, kot tiste, ki jih je navedla v zadevi St .../2013, v tem postopku ni navajala, zaradi česar je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

8. Ne drži niti pritožbena navedba, da bi se položaj pritožnice z vodenjem stečajnega postopka bistveno spremenil zaradi vsaj delnega prenehanja terjatev do upnikov. Pri tem se dolžnica sklicuje na drugi odstavek 382. člena ZFPPIPP, ki določa, da terjatve upnikov v delu, v katerem niso plačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika, ne prenehajo in jih lahko upniki uveljavljajo proti stečajnemu dolžniku tudi po koncu stečajnega postopka, če v zakonu ni drugače določeno. Dolžnica namreč spregleda dvoje, in sicer, da se postopek osebnega stečaja vodi predvsem zato, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih deležih in ne zato, da bi se dolžnik izognil plačilu svojih obveznosti do upnikov ter, da tudi v tem postopku (tako kot v postopku, ki je tekel pod opr. št. St .../2013) premoženja ni, zato upniki ne bi prejeli niti delnega poplačila oziroma njihove terjatve ne bi bile niti delno poplačane iz razdelitvene mase stečajnega dolžnika. Namena izvedbe postopka osebnega stečaja (niti delnega poplačila upnikov niti odprave insolventnosti) torej ne bi bilo mogoče doseči, zaradi česar višje sodišče soglaša z zaključkom prvostopenjskega sodišča, da pritožnica nima pravnega interesa za (ponovno) izvedbo postopka osebnega stečaja, posledično pa je pravilna odločitev o zavrženju njenega predloga.

9. Neutemeljeno pritožbo je zato višje sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.