Jedro

Četrti odstavek 47. člena Pravilnika določa, da je zahtevnost izvida in mnenja odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja, časa, ki ga ima izvedenec oziroma cenilec na voljo, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet izvida in mnenja, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja. Kot izjemno zahtevna sodišče ocenjuje najbolj kompleksna in zapletena izvedenska mnenja, kot npr., da je potrebno odgovoriti na več zahtevnih strokovnih vprašanj, obdelati več sklopov strokovnih vprašanj, ko je treba pritegniti k izdelavi mnenja tudi strokovnjake iz drugih področij, preštudirati ogromno dodatne literature itd. Upoštevajoč, da je sodišče izvedencu postavilo zgolj eno vprašanje, izvedenec pa tudi specifičnih znanj, ki bi bila potrebna, ni navajal, prav tako pa izjemne zahtevnosti mnenja ni z ničemer utemeljil, je sodišče prve stopnje pravilno izvedensko mnenje ocenilo kot zahtevno izvedensko mnenje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sodnemu izvedencu ... stroke A.A. za izvedensko mnenje, ki ga je prejelo 17. 4. 2018, priznalo nagrado za izvedensko delo v višini 676,20 EUR, kar je dolžna plačati tožena stranka skupaj s prispevki v skladu z veljavnimi predpisi, v roku 15 dni od prejema tega sklepa, ki ga pritožba ne zadrži. Glede na obseg, strokovnost in zahtevnost opravljenega izvedenskega dela je izvedencu priznalo 138,00 EUR za študij spisa s prilogami, iz naslova zbiranja in proučevanja dodatne dokumentacije v obsegu 300 strani nagrado v višini 230,00 EUR, za pisno izdelavo zahtevnega izvedenskega mnenja 276,00 EUR in 32,20 EUR materialnih stroškov, skupaj torej 676,20 EUR.

2. Zoper sklep je pritožbo vložil izvedenec, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih naveden v sklepu, ni aktualni in sedaj veljavni Pravilnik, ker ne upošteva novele iz leta 2015, ki vpliva na njegovo izvedensko delo in stroške. Napačno pa so navedene tudi določbe 48. in 51. člena Pravilnika, namesto 47. člena, na katerega se sam sklicuje v stroškovniku, literaturo v tujem jeziku in uradno dokumentacijo, ki jo je pridobil preko Veleposlaništva Republike Slovenije od Ministrstva B. Republike Srbije in akademije C. v Beogradu, ki je bila tudi v cirilici. Mnenja ni mogoče podati brez proučitvi notranjih aktov in dejstev, ki so jih imele SFRJ, Republika Slovenija, Republika Hrvaška in Republika Srbija ter D.. V zvezi z novelo Pravilnika opozarja na to, da je od podaje stroškovnika, do izdelave sklepa poteklo krepko čez 15 dni, kot je določeno v 53. členu Pravilnika. Zato za čas čez 15 dni uveljavlja zamudne obresti. Dodatno navaja, da izvedenskega dela ne bi mogel izdelati na dovolj strokovni ravni, če ne bi proučil obsežne in navedene dokumentacije in opravil razgovora s slovensko ... atašejko v Beogradu in z ... na akademiji C. v Beogradu in srbskem Ministrstvu B.. Opravil je polstrukturirane intervjuje z osebami, ki so zaposlene v državnih organih in so diplomirale na Akademiji E. v Zagrebu in pridobile .... Vse to je bilo potrebno, ker se v spisu ni nahajal niti en akt organiziranosti ... šolstva SFRJ in D. v letu 1974 ali dokument, ki bi pojasnjeval različne statuse oseb .... Gre za obdobje zgodovinskega proučevanja in celo za upoštevanje Zakona o ratifikaciji sporazuma o vprašanjih nasledstva. Ker je bilo v konkretnem primeru potrebno ugotoviti status osebe, je bilo potrebno preveriti celo delovno zakonodajo od leta 1974. Sodišče kljub strokovni in znanstveni obsežnosti mnenja in navedeni literaturi, ki jo je bilo potrebno preučiti, ni priznalo izvedenskega mnenja kot izjemno zahtevnega. Sodišče bi moralo upoštevati vsebino in kompleksnost izvedenskega mnenja. Tudi ne drži, da ni utemeljil zahtevnosti mnenja, saj je to storil v točki 4 stroškovnika, ki ga povzema. Zaradi tega je uveljavljal povečanje nagrade za 100 % v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom 47. člena Pravilnika. Predlaga, da pritožbeno sodišče preveri, ali v Sloveniji sploh obstaja kakšno podobno znanstveno ali strokovno delo ali izvedensko mnenje, ki bi obravnavalo sporno tematiko. Meni, da je njegovo izvedensko mnenje s to tematiko pravno in obsežno znanstveno delo in zato predlaga priznanje priglašene nagrade. Ne strinja se tudi s priznanimi materialnimi stroški.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. V 2. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je sicer navedeno, da je sodišče nagrado odmerilo v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/10, 1/12 in 35/13), pri čemer je očitno pomotoma izostala sprememba navedenega Pravilnika iz leta 2015 (Ur. l. RS, št. 50/2015), na kar se pritožba utemeljeno sklicuje. Neutemeljeno pa je stališče pritožbe, da naj bi bila nagrada odmerjena na podlagi neveljavnega Pravilnika, ker sodišče ni upoštevalo navedene spremembe. Nobena od določb novele k navedenemu Pravilniku iz leta 2015 namreč ni spremenila oziroma dopolnila določb Pravilnika, ki jih je pri odmeri nagrade upoštevalo sodišče prve stopnje.

6. Neutemeljene so tudi preostale pritožbene navedbe, s katerimi pritožba utemeljuje svoje stališče, da naj bi bila odmerjena prenizka nagrada. Sodni izvedenec je preučil dokumentacijo v spisu, kar je ovrednotil s 138,00 EUR. Navedeni znesek je sodišče tudi priznalo, torej glede na 3. točko 48. člena Pravilnika za študij spisa pri obsegu nad 200 do 500 strani (upravni in sodni spis s prilogami obsega 159 strani). Nadalje je sodišče prve stopnje iz naslova zbiranja in proučevanja dodatne dokumentacije v obsegu 300 strani, pravilno skladno s 4. odstavkom 49. člena Pravilnika priznalo 230,00 EUR. Izvedenec z ničemer ni izkazal, da je šlo za preučitev dodatnih 1500 strani ali da bi vsaj za vsak dokument navedel število strani, da bi se ta podatek lahko preveril. Pritožbeno sodišče se namreč strinja s pritožbenimi navedbami, da ni mogoče poznati zakonskih in notranjih organizacijskih pravil oziroma poznavanje zakonodaje iz področja stroke izvedenca, še zlasti, če gre za ugotavljanje dejanskega stanja za obdobje od leta 1974 dalje. Vendar to ne opravičuje, da se ne bi obseg dodatne dokumentacije določno navedel. Po 49. členu Pravilnika pripada izvedencu za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije dodatna nagrada, ki je odvisna od obsega te dokumentacije. Za dodatno dokumentacijo šteje vse, kar ni obseženo v spisu s prilogami. Glede na posamezne predpise oziroma zakone, ki jih je izvedenec kot dodatno uporabljeno literaturo navajal, je obseg 300 strani za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, ki jo je upoštevalo sodišče prve stopnje, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča povsem pravilen. S sklepom z dne 14. 2. 2018 je sodišče prve stopnje izvedencu naložilo zgolj proučitev razpoložljive dokumentacije v sodnem in upravnem spisu ter da v kolikor je to potrebno opravi razgovor s tožnikom in eventuelne dodatne poizvedbe pri pristojnih organih.

7. Četrti odstavek 47. člena Pravilnika določa, da je zahtevnost izvida in mnenja odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja, časa, ki ga ima izvedenec oziroma cenilec na voljo, da ga pripravi, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet izvida in mnenja, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja. Kot izjemno zahtevna sodišče ocenjuje najbolj kompleksna in zapletena izvedenska mnenja, kot npr., da je potrebno odgovoriti na več zahtevnih strokovnih vprašanj, obdelati več sklopov strokovnih vprašanj, ko je treba pritegniti k izdelavi mnenja tudi strokovnjake iz drugih področij, preštudirati ogromno dodatne literature itd. Upoštevajoč sklep z dne 14. 2. 2018, ko je sodišče izvedencu postavilo zgolj eno vprašanje, izvedenec pa tudi specifičnih znanj, ki bi bila potrebna, ni navajal, prav tako pa izjemne zahtevnosti mnenja ni z ničemer utemeljil, je sodišče prve stopnje pravilno izvedensko mnenje ocenilo kot zahtevno izvedensko mnenje in izvedencu skladno s 3. točko prvega odstavka 51. člena Pravilnika priznalo 276,00 EUR. Kot je že sodišče pravilno pojasnilo, zgolj navedbe, da je bilo potrebno za izdelavo mnenja uporabiti obsežno literaturo, ne zadostuje ob dejstvu, da mu za študij spisovnega gradiva in dodatne dokumentacije pripada nagrada že po drugih postavkah Pravilnika. Enako na odločitev zahtevnosti ne vpliva vprašanje, ali je bila pri podaji mnenja potrebna uporaba strokovne literature v tujem jeziku. Za take primere je v drugem odstavku 47. člena Pravilnika posebej določeno, da se za izdelavo izvidov in mnenj oziroma ocenitev, pri katerih je potrebna uporaba strokovne literature v tujem jeziku ali posebno specialistično strokovno znanje, se sme nagrado ustrezno povečati, vendar največ za 100 %. V predmetni zadevi pa iz pisno podanega izvedenskega mnenja izhaja zgolj omemba tuje literature, brez da bi sodni izvedenec natančneje pojasnil, glede katerih vprašanj je bilo potrebno uporabiti tujo strokovno literaturo. Sodišče pri določanju nagrade ni vezano zgolj na tarifo oziroma Pravilnik, pač pa tudi na trditveno in dokazno podlago izvedenca, ki mora že v priglasitvi utemeljiti svoje zahtevke, še zlasti, če gre za poseben primer in za uveljavljanje višje nagrade.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo tudi o materialnih stroških. Materialni stroški v zvezi z izvedenskim delom so opredeljeni v prvem odstavku 45. člena Pravilnika, v tretjem odstavku istega člena pa je opredeljena nagrada za ostale materialne stroške v višini največ 15 % od odmerjene nagrade. Ker med "ostale materialne stroške" iz tretjega odstavka 45. člena Pravilnika, sodijo stroški za tisk, papir, poštnino in podobno, so po oceni pritožbenega sodišča materialni stroški ustrezno ovrednoteni v višini 5 % od nagrade priznane v višini 644,00 EUR v skupnem znesku 32,20 EUR.

9. Neutemeljeno pa se pritožba zavzema tudi za to, da je izvedenec upravičen tudi do zamudnih obresti. Pritožnik namreč zamudne obresti uveljavlja šele v pritožbi. Gre za nedopustne pritožbene novote, ki jih ni mogoče več upoštevati, ker izvedenec tudi ne opraviči, zakaj takšnega zahtevka ni podal pravočasno (prvi odstavek 337. člena ZPP).

10. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.