Jedro

Po presoji pritožbenega senata se lahko varnost ljudi (potencialnih oškodovancev) in njihovega premoženja zagotovi tudi z milejšim ukrepom, torej s hišnim priporom, saj ni zaznati nobenih tehtnih okoliščin, da bi bilo treba mladoletnika izločiti iz okolja, v katerem živi. Ob upoštevanju dejstva, kot se trenutno nakazuje, da je šlo pri mladoletniku za enkraten spodrsljaj (ne glede na veliko kriminalno količino izvršitvenih ravnanj), je po oceni pritožbenega senata vendarle podana pozitivna prognoza, da bo tudi z izvrševanjem hišnega pripora, ki se občasno nadzira, zagotovljen ustavno varovan cilj, pri čemer bo izkušnja, ko je mladoletniku že šest dni odvzeta prostost, nanj še dodatno odvračevalno vplivala, da kaznivih dejanj ne bo ponavljal, ukrep hišnega pripora pa spoštoval.

Izrek

8.Po presoji pritožbenega senata se lahko varnost ljudi (potencialnih oškodovancev) in njihovega premoženja zagotovi tudi z milejšim ukrepom, torej s hišnim priporom, saj ni zaznati nobenih tehtnih okoliščin, da bi bilo treba mladoletnika izločiti iz okolja, v katerem živi. Ob upoštevanju dejstva, kot se trenutno nakazuje, da je šlo pri mladoletniku za enkraten spodrsljaj (ne glede na veliko kriminalno količino izvršitvenih ravnanj), je po oceni pritožbenega senata vendarle podana pozitivna prognoza, da bo tudi z izvrševanjem hišnega pripora, ki se občasno nadzira, zagotovljen ustavno varovan cilj, pri čemer bo izkušnja, ko je mladoletniku že šest dni odvzeta prostost, nanj še dodatno odvračevalno vplivala, da kaznivih dejanj ne bo ponavljal, ukrep hišnega pripora pa spoštoval.

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se pripor, ki je bil zoper osumljenega starejšega mladoletnika A. A. odrejen iz razloga ponovitvene nevarnosti, po 3. točki prvega odstavka 201. člena v zvezi s 472. členom Zakona o kazenskem postopku,

nadomesti s hišnim priporom, ki se bo izvrševal na naslovu ..., ... .

II. Starejšemu mladoletniku se prepove, da se brez posebnega dovoljenja sodišča oddalji z naslova stalnega prebivališča, ..., ... .

V hišnem priporu mladoletnik ne bo mogel prihajati v osebni stik s potencialnimi oškodovanci, zaradi česar je hišni pripor zadosten ukrep za preprečitev ponovitvene nevarnosti. Nadalje je neprepričljivo stališče izpodbijanega sklepa v točki 33, da so osumljeni pri izvršitvi kaznivih dejanj uporabljali spletne aplikacije in telekomunikacijske naprave, zaradi česar milejši ukrep, mladoletniku naj ne bi mogel preprečiti ponovitve kaznivih dejanj ter ogrožanja varnosti potencialnih oškodovancev. Sodišče prve stopnje ni pojasnilo, v čem izpostavljena uporaba elektronskih naprav kaže na to, da bi mld. A. A. v hišnem priporu telefon uporabil za izvršitev novih kaznivih dejanj, sploh ob upoštevanju dejstva, da se mu ne očita, da bi bil on tisti, ki bi vzpostavil stik z oškodovcem preko mobilnega telefona. Po presoji sodišča druge stopnje pa bo hišni pripor vendarle preprečil, da bi se mladoletnik na prosotosti ponovno znašel v situaciji, v katerih bi se lahko izrazila njegova ponovitvena nevarnost. Ukrep, ki se bo izvajal na naslovu mladoletnikovega stalnega prebivališča, bo nadzorovala Policijska postaja .... Pri tem se mora mladoletnik zavedati, da vsaka kršitev hišnega pripora, pomeni izgubo zaupanja sodišča, da je hišni pripor pri mladoletniku zadostna garancija za preprečitev njegove ponovitvene nevarnosti, kar lahko rezultira v ponovni odreditvi pripora. Hišni pripor je glede na to, da ne gre za skrajni poseg v mladoletnikovo osebno svobodo, tudi sorazmeren poseg v razmerju do varstva telesne in duševne integritete ter premoženja potencialnih oškodovancev, ki se z odrejenim ukrepom zasleduje.

III. Nadzor nad izvrševanjem hišnega pripora bo izvajala Policijska postaja ....

IV. V primeru, če se starejši mladoletnik brez dovoljenja sodišča oddalji z naslova, na katerem prestaja hišni pripor, mu policija odvzame prostost in ga brez odlašanja privede k dežurnemu preiskovalnemu sodniku, ki sme znova odrediti pripor.

V. Uprava ZPMZKZ ... je dolžna starejšega mladoletnika A. A. nemudoma izpustiti na prostost.

9.Glede na navedeno je pritožbeni senat za mladoletnike pritožbi zagovornika delno ugodil in izpodbijani sklep spremenil tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

VI. V preostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je dežurni preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Celju zoper starejšega mladoletnika A. A., odredil pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP).

10.Zavod, kjer starejši mladoletnik prestaja pripor, je dolžan slednjega takoj po prejemu sklepa izpustil na prostost, mladoletnik pa bo nastopil izvrševanje hišnega pripora. V preostalem je bila pritožba zavrnjena kot neutemeljena.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil mladoletnikov zagovornik iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal takojšnjo odpravo pripora zoper osumljenega oziroma podredno odreditev milejšega ukrepa zoper osumljenega, in sicer hišni pripor, v skladu z določili 199.a člena ZKP.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Po določilu prvega odstavka 472. člena ZKP sme sodnik za mladoletnike izjemoma odrediti, naj se mladoletnik pripre, če so zato podani razlogi iz prvega odstavka 201. člena ZKP. Za pripor morajo biti torej kumulativno podani splošni pogoji, torej utemeljenost suma storitve mladoletniku očitanega kaznivega dejanja, eden od pripornih razlogov (ponovitvena nevarnost, begosumnost, koluzijska nevarnost) ter sorazmernost in neogibna potrebnost pripora v smislu določila 20. člena Ustave Republike Slovenije. Pripor proti mladoletniku torej ni izključen, vendar pa se ga sme odrediti le izjemoma. Za presojo, ali je pripor neogibno potreben, morajo veljati strožja merila kot glede polnoletnih storilcev. Namreč pripor je mogoče odrediti le, če istega cilja ni mogoče doseči z nobenim drugim milejšim ukrepom, vključno z ukrepi iz določila 471. člena ZKP.

Zveza:

5. Sodišče prve stopnje je na straneh 2 do 14 pritožbeno izpodbijanega sklepa argumentiralo <em>obstoj utemeljenega suma</em>, da je osumljeni starejši mladoletnik A. A., z zavestnim sodelovanjem pri storitvi skupaj z znanimi in neznanimi sostorilci izvršil očitana kazniva dejanja. Tako je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno poudarilo, da utemeljen sum, da je osumljeni mld. A. A. v sostorilstvu storil očitana kazniva dejanja, izhaja iz podatkov in dokazov, ki jih je policija zbrala v predkazenskem postopku, ter posredovala v kazenski ovadbi PP Celje z dne 24. 10. 2024.

Mladoletnik je bil namreč s strani policistov prepoznan na posnetkih nadzornih kamer v bližini kraja dejanja, prav tako je bil prepoznan na posnetkih izvršitve kaznivih dejanj, ki so se nahajali v mobilnem telefonu polnoletnega osumljenca B. B., kar vse, kljub drugačnim pritožbenim navedbam, potrjuje obstoj utemeljenega suma, da naj bi storil očitana mu kazniva dejanja. Hkrati je bil tekom hišne preiskave pri mladoletnem A. A. fotografiran skuter, ki je bil s strani policistov glede na posnetke bližnjih nadzornih videokamer v kritičnem času zaznan v bližini kraja dejanja. Nadalje je bila pri osumljencu najdena tudi slovenska zastava ki je med drugim ravno tako razvidna iz posnetkov v telefonu B. B. Mladoletnik je v svojem zagovoru, ki ga je podal pred preiskovalnim sodnikom sicer navajal, da zastava, ki se nahaja na posnetku v telefonu B. B. ni njegova, vendar takšna vsebina njegovega zagovora zaenkrat ne omaje obstoja utemeljenega suma, glede na to, da sta omenjeni zastavi na prvi pogled identični, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje (točka 27 izpodbijanega sklepa). Prav tako je bila v okviru hišne preiskave zasežena obutev, identična obutvi, ki je razvidna iz videoposnetka na telefonu B. B. Nenazadnje obstoj utemeljenega suma glede očitanih kaznivih dejanj, potrjuje vsebina uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja z dne 23. 10. 2024, pri čemer je iz fotografije jasno razvidno, da oseba s čevlji, kakršni so bili zaseženi mladoletniku tekom hišne preiskave, oškodovancu po nogi zliva pivo, kar je slednji tekom zagovora tudi sam potrdil. Prav tako je sodišče prve stopnje v okviru presoje obstoja utemeljenega suma pravilno izpostavilo zagovor mladoletnika C. C., ki je v svojem zagovoru navedel, da so že pred prihodom v park preko aplikacije Snapchat prejeli sporočilo, zakaj se bodo v parku dobili. Vse navedeno pa v tej fazi postopka opravičuje sklepanje glede obstoja utemeljenega suma, da je mladoletnik vedel, kaj je bil njegov namen prihoda na kraj. Zato njegov zagovor, da se je v park prišel družiti, ne omaje obstoja utemeljenega suma. Nadalje je C. C. v svojem zagovoru navedel, da je A. A. moškega ob njegovem prihodu ustavil, ga povlekel za roko, D. D. pa ga je udaril v glavo. V nadaljevanju naj bi glede na zagovor C. C. ravno A. A. in D. D. moškega prijela za roke in ga odpeljala v gozd.

Dokazni standard utemeljenega suma sporoča, da je verjetnost, da je mladoletnik izvršil očitana mu kazniva dejanja večja od verjetnosti, da jih ni. Glede na vse zbrane dokaze je očitno, da je celotna skupina sostorilcev, vključno z A. A., sodelovala pri izživljanju nad oškodovcem in izvrševanju očitanih jim kaznivih dejanj. Ne glede na to, da za ugotovitev potrebnega dokaznega standarda v dani fazi postopka še ni treba povsem natančno determinirati ravnanj vseh udeleženih osumljencev (28. točka izpodbijanega sklepa), je ob očitku ravnanja v sostorilstvu udeleženim akterjem mogoče pripisati tudi tiste posledice, ki jih niso neposredno povzročili sami, na ravni utemeljenega suma pa se razkrije, da so vsi skupaj uporabili silo zoper oškodovanca, da bi si protipravno prilastili ves denar, ki ga je imel s seboj, da so vsi z oškodovcem grdo ravnali, ga pretepali in ga spravljali v podrejen položaj ter mu v součinkovanju njihovih izvršitvenih ravnanj povzročili tudi hudo telesno poškodbo.

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 201, 201/1, 201/1-3, 471, 472, 472/1

Posledično je razumen zaključek sodišča prve stopnje, da iz povzetih dejstev in okoliščin izhaja utemeljen sum, da je imel tudi mld. A. A. aktivno vlogo pri izvrševanju kaznivih dejanj v sostorilstvu in da je verjetnost, da je slednji izvršil očitana mu kazniva dejanja vsekakor večja od verjetnosti da jih ni. Tako je posledično podan obstoj utemeljenega suma, kar je, kljub drugačnim pritožbenim navedbam, pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

6. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da v izpodbijanem sklepu ugotovljene subjektivne in objektivne okoliščine zanesljivo kažejo na osumljenčevo <em>ponovitveno nevarnost</em>. Glede obstoja objektivnih okoliščin je pravilno poudarilo težo, način in okoliščine storitve obravnavanih kaznivih dejanj. Očita se mu namreč storitev kaznivih dejanj, za katere so predpisane visoke zaporne kazni, poleg tega pa je pravilno izpostavilo način storitve, v okviru katerega so mladoletni in polnoletni osumljeni z oškodovcem ravnali izredno surovo. Glede na to je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da ima osumljenec glede na sodelovanje v takšni opisani organizirani skupini osumljencev, izrazito negativne osebnostne lastnosti in je povsem nesočuten ter brezbrižen do drugih, saj naj bi dejanja storil iz maščevalnosti ter iz nizkotnih nagibov (pokazati oškodovcu, da ni prav kaj počne, razsojanje nad domnevnim oškodovancem neprimernim ravnanjem). Tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da brutalnost, agresivnost, predrznost, vztrajnost pri izživljanju nad načrtno izbranim posameznikom in brezobzirnost, ki ju je mladoletnik izkazal pri storitvi očitanih kaznivih dejanj, kažejo na določene osebnostne lastnosti mladoletnika, zaradi katerih je mogoče sklepati o obstoju verjetnosti, da se bo na podoben način vedel tudi v prihodnje.

Tako je po oceni pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da bodo sicer izvedenska mnenja za osumljence šele pridobljena (v kontekstu, da bo povsem določno moč ravnanja vsakega med mladoletnikov ugotoviti v nadaljnjem postopku, ko bodo ta izvedenska mnenja pridobljena in bodo analizirani tudi vsi pridobljeni podatki elektronskih naprav in drugi zbrani dokazi), vendar pa je že na podlagi doslej ugotovljenega načina storitve kaznivih dejanj, mogoče sklepati tudi na negativne osebnostni lastnosti osumljenca. Pritožbene navedbe, da je zaradi teh ugotovitev sodišče prve stopnje prišlo samo s seboj v nasprotje, so zato neutemeljene.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

Razlogi sklepa, ki se torej dovolj razumljivo opredelijo tako do objektivnih kot do subjektivnih vidikov ponovitvene nevarnosti, niso pomanjkljivi, zgolj dejstvo, da mladoletnik nima kriminalne preteklosti, pa samo po sebi nima tako tehtnega pomena, da ne bi bilo mogoče govoriti o obstoju ponovitvene nevarnosti, kot to napačno navaja pritožnik in do česar se je sodišče prve stopnje tudi ustrezno opredelilo v 32. točki izpodbijanega sklepa. Za presojo sklepa o priporu na instančni ravni tudi ni relevantna pritožbena navedba, da prvostopenjsko sodišče ni zaslišalo obsojenčevih staršev, skladno z 469. členom ZKP, na podlagi katerih bi se po oceni pritožnika lahko prepričalo o tem, da osumljeni živi v urejenih in normalnih družinskih razmerah. Sodišču se nenazadnje dvom v urejenost družinskih razmer pri osumljencu sploh ni pojavil. Prav tako pa ne držijo pritožbene navedbe, da se osumljenec nahaja v Zavodu za prestajanja kazni zapora ... in mu je zato kršena pravica, da prestaja pripor blizu kraja bivanja in blizu staršev. Osumljenec je namreč v Zavodu za prestajanje kazni zapora v ....

7. Pritožbeni senat pa pritrjuje pritožniku, da pripor kot najhujši osebni omejevalni ukrep, ki je v postopku proti mladoletniku še toliko bolj izjemne narave, v danem primeru ni <em>neogibno potreben ukrep</em>. Kot je pravilno izpostavil tudi pritožnik, se sme pripor zoper mladoletnika odrediti le izjemoma, za presojo, ali je pripor neogibno potreben, pa morajo veljati strožja merila kot glede polnoletnih storilcev. Razloge izpodbijanega sklepa v tej smeri (točke 33 dalje), tj. da je pripor neogibno potreben, pritožnik utemeljeno graja.

Drži, da se na stopnji utemeljenosti suma kaže, da je bila intenzivnost protipravnega ravnanja osumljenih sostorilcev v razmerju do nemočnega E. E. visoka in kriminalna količina izvršitvenih ravnanj velika, vendar gre še vedno za očitek ravnanja v enkratnem življenjskem dogodku, medtem ko gre pri mladoletniku sicer za vzgojno in vedenjsko neproblematično osebo, ki se redno šola (je dijak 3. letnika srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije, smer medijski tehnik) in živi v urejenih družinskih razmerah, po podatkih spisa pa doslej še ni bil (disciplinsko) obravnavan ne v šoli, niti pri centrih za socialno delo, kaj šele v kazenskem postopku. Pritožba upravičeno opozarja, da glede na odsotnost vsakršne predhodne obravnave mladoletnika, iz enkratnega, sicer zelo zavržnega dogodka, tudi po presoji senata za mladoletnike višjega sodišča, ni mogoče zaključevati, da mladoletnik ne spoštuje prav nobenih norm in pravil, zaradi česar naj mu ne bi bilo moč zaupati, da bi spoštoval odrejen hišni pripor.