Jedro

Med postopkom se lahko izkaže, da stranka nima (zadostne) poslovne sposobnosti oziroma je nima več. Tisti, ki kaj takega uveljavlja, mora izkazati (in dokazati) razloge za dvom v poslovno sposobnost. To pomeni tudi, da mora tisti, ki želi kaj takega uveljaviti, sam dokazati neobstoj poslovne sposobnosti, kar hkrati pomeni, da mora tudi založiti sredstva za izvedbo dokaza z izvedencem.

Ne gre za to, da bi sodišče neupravičeno menilo, da ima potrebno medicinsko znanje, da bi samo ocenjevalo poslovno in pravdno sposobnost dolžnice. Gre le za oceno, ali vse predloženo in oseben vtis z naroka kažejo na to, da morda dolžnica nima zadostne pravdne sposobnosti, da bi lahko poskrbela za svoje pravice in obveznosti v postopku osebnega stečaja, kar bi šele sodišču prve stopnje narekovalo nadaljnje ukrepanje v zvezi s tem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dolžnice za postavitev sodnega izvedenca psihiatrične stroke.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnica pravočasno pritožila. Navaja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati odločb drugih sodišč, ki niso v povezavi s stečajnim postopkom, poleg tega se podana mnenja niso upoštevala, ker so (izvršilne) zadeve umaknjene, pa tudi zastaranih primerov sodišče ne more upoštevati. Naslovno sodišče pa je že sledilo dolžničinemu predlogu, da je slabega psihiatričnega in fizičnega zdravja. Sodišče tudi ta postopek vodi zelo osebno, glede na simpatičnost oziroma antipatičnost osebe. Stanje se je dolžnici v zadnjem času poslabšalo. Sodišče se ne spozna na medicino in naj ne podaja mnenja o dolžničinem zdravstvenem stanju, sledi naj sklepu, ki ga je o postavitvi izvedenca enkrat že podalo. Sodišče tudi nima vse dokumentacije in ne more samo po sebi spreminjati mnenja. Sodišče je dolžno po uradni dolžnosti slediti temu, kar je prvotno sklenilo, in postaviti sodnega izvedenca.

3. V pritožbi je tudi predlagala izločitev sodnice. O tem predlogu je bilo s sklepom Su 775/2018 z dne 26. 10. 2018 že odločeno – predlog je bil zavrnjen.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Stališče, da sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti pazi, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, pravdno sposoben, je pravilno (80. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Pravila ZPP se smiselno uporabljajo tudi v postopku osebnega stečaja na podlagi 1. odstavka 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Dolžnika, ki je v postopku osebnega stečaja, v drugih postopkih, ki so v zvezi s postopkom osebnega stečaja, zastopa upravitelj kot zakoniti zastopnik, dolžnikova poslovna sposobnost (in s tem tudi pravdna sposobnost – 77. člen ZPP) je torej že tako ali tako omejena (primerjaj 386. in 245. člen ZFPPIPP). Domneva se, da je polnoletna stranka postopka poslovno sposobna, seveda se upoštevajo tudi zgoraj navedene zakonske omejitve poslovne sposobnosti.

6. Med postopkom se lahko izkaže, da stranka nima (zadostne) poslovne sposobnosti oziroma je nima več. Tisti, ki kaj takega uveljavlja, mora izkazati (in dokazati) razloge za dvom v poslovno sposobnost. To pomeni tudi, da mora tisti, ki želi kaj takega uveljaviti, sam dokazati neobstoj poslovne sposobnosti, kar hkrati pomeni, da mora tudi založiti sredstva za izvedbo dokaza z izvedencem (primerjaj 153. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Če sodišče samo oceni, da stranka dejansko nima poslovne sposobnosti, obvesti organ, pristojen za socialne zadeve, zato da ta poslovno (in s tem pravdno) nesposobni osebi postavi skrbnika (primerjaj 2. odstavek 81. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Če se sodišču tak dvom ne porodi, seveda izvedenca ne postavi.

7. V obravnavani zadevi se sodišču prve stopnje dvom o pravdni nesposobnosti dolžnice ni postavil. O tem se je prepričalo iz njenega ravnanja v času vložitve predloga za začetek postopka osebnega stečaja, 14. 3. 2018 pa je opravilo tudi razjasnitveni narok. Prav tako je upoštevalo tudi zdravstveno dokumentacijo, ki jo je predložila dolžnica. Dokumentacija, ki jo je predložila dolžnica, je bil v glavnem stara, iz izvida dr. B. Z. pa izhaja le, da ima dolžnica popoškodbene glavobole. Ti so posledica prometne nesreče iz leta 2007. V izvršilnih postopkih je izvršilno sodišče celo dvakrat ugotavljalo pravdno sposobnost dolžnice, vendar sta oba izvedenca ocenila, da dolžničine zdravstvene težave niso takšne, da bi bistveno ovirale razumevanje postopka in njegovih posledic, ter da je dolžnica sposobna izraziti svojo voljo. Sodišče prve stopnje je povsem pravilno upoštevalo tudi te dokaze, ki jih je dolžnica celo sama predlagala in predložila. Višje sodišče se tudi strinja s sodiščem prve stopnje, da dogajanje na narokih za začetek postopka osebnega stečaja in razjasnitvenem naroku z dne 14. 3 2018 v ničemer na kaže na to, da dolžnica ne bi bila sposobna pravilno razumeti svojih dejanj in njihovih posledic. Tu ne gre za to, da bi sodišče neupravičeno menilo, da ima potrebno medicinsko znanje, da bi samo ocenjevalo poslovno in pravdno sposobnost dolžnice. Gre le za oceno, ali vse predloženo in oseben vtis z naroka kažejo na to, da morda dolžnica nima zadostne pravdne sposobnosti, da bi lahko poskrbela za svoje pravice in obveznosti v postopku osebnega stečaja, kar bi šele sodišču prve stopnje narekovalo nadaljnje ukrepanje v zvezi s tem. Tudi višjemu sodišču se glede na vse upoštevano ne poraja dvom o dolžničini zadostni poslovni sposobnosti.

8. Iz spisa tudi ni razvidno, da bi se sodišče prve stopnje v tem postopku odločilo izvesti dokaz z izvedencem psihiatrične stroke. Tudi če bi se tako odločilo, pa na tak sklep ni vezano (4. odstavek 287. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

9. Ob tem pa je iz predloga dolžnice, ki ga je sodišče prejelo 27. 11. 2017 (PD 23), kot tudi iz dolžničinih navedb na naroku z dne 14. 3. 2018 (PD 72) razvidno, da si je dolžnica premislila glede postopka osebnega stečaja in tega postopka noče več, zato išče način, da bi bil ta postopek ustavljen. Vendar pa si svojega položaja s postavitvijo izvedenca in morebitnim odvzemom poslovne in s tem pravdne sposobnosti ne more spremeniti. Sklep o začetku postopka osebnega stečaja je namreč pravnomočen. V pravnomočne sklepe je mogoče poseči le z izrednimi pravnimi sredstvi, teh pa dolžnica v postopku osebnega stečaja nima (primerjaj 2. odstavek 121. člena ZFPPIPP), kot ji je pojasnilo že sodišče prve stopnje v predzadnjem odstavku obrazložitve izpodbijanega sklepa. Višje sodišče pa se še sprašuje, ali se dolžnica zaveda, da bi ji bil v primeru, da bi ji bila poslovna sposobnost dejansko odvzeta, postavljen tudi skrbnik (primerjaj 2. odstavek 81. člena ZPP), ki bi odločal namesto nje, prav tako pa bi v postopku osebnega stečaja še vedno opravljal naloge in pristojnosti še stečajni upravitelj. Če pa dolžnica meni, da skrbnika potrebuje, pa so njegovi postavitvi namenjeni drugi postopki, ne pa postopek osebnega stečaja.

10. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna – ko se sodišču ne postavi dvom o pravdni sposobnosti, ni razlogov za postavitev izvedenca. Višje sodišče se z odločitvijo sodišča prve stopnje v celoti strinja. Zato je ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.