Jedro

Pri izračunu nadomestila je treba upoštevati spremembo volumenskih in površinskih gabaritov, ki so nastali s posegom v prostor, česar pa tožena stranka ni storila niti ni v izpodbijani odločbi obrazložila. Iz odločbe tako ni razvidna površina dela ostrešja, katere obnova je bila, s sicer pravnomočno inšpekcijsko odločbo, naložena tožniku. V tem delu je dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno, zato je tudi iz tega razloga treba izpodbijano odočbo odpraviti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Idrija št. 351-120/2015 z dne 15. 10. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te odločbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ tožniku, kot lastniku stavbe, stoječe na parc. št. *30 k.o. ..., ki je nevarna gradnja, naložil plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora v višini 812,75 EUR, v osmih mesečnih obrokih na tam naveden transakcijski račun Upravne enote Idrija ter določil način in roke plačila obrokov. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da je prejel pravnomočno in izvršljivo odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Območna enota Koper-Nova Gorica, Inšpekcijska pisarna Ajdovščina, št. 06122-4507/2013-7 z dne 4. 2. 2014, iz katere izhaja, da mora tožnik do 1. 5. 2014 obnoviti (odstraniti) poškodovane lesene nosilne dele ostrešja in jih nadomestiti z novimi, streho pokriti s strešniki ter montirati žleb na stavbi (jugozahodni del strehe stavbe), ki je v katastru stavb označena s št. 135 k.o. ... in stoji na parc. št. *30 te k.o.. Iz navedene odločbe izhaja, da so leseni deli ostrešja poškodovani (polomljeni) in so delno nadomeščeni z novimi (začasno podprtimi), manjka del kritine (ta pada na cesto), leseni nosilni deli so dotrajani (dodatno tudi zaradi izpostavljenosti dežju), vogal ostrešja pa se ruši na cesto in zato obstaja velika nevarnost, da bodo posamezni deli strehe, ali celoten vogal strehe, v kratkem (ob večjem snegu) padli na državno cesto.

2. Zemljišče je zazidljivo - območje stavbnih zemljišč, opredeljeno kot območje stanovanj - stanovanjske površine za eno ali dvostanovanjske objekte (SSe), z oznako prostorske enote CV-6/1-SSe, kjer ni predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) in ne veljajo posebni prostorski izvedbeni pogoji. Lokacija sega v območje Nature 2000 in ekološko območje ter območje varovanja kulturne dediščine (naselbinska dediščina). Po podatkih katastra Geodetske uprave RS je objekt dimenzije 68 m2. Objekt je delno porušen in nevaren za okolico. Usklajen je z namensko rabo in skladen z oblikovalskimi pogoji.

3. V postopku odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora na podlagi 157. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), je prvostopni organ tožnika seznanil z odmero nadomestila. Tožnik je v odgovoru pojasnil situacijo in razmere ob stanovanjski stavbi ter navedel, da je bil na kraju samem opravljen ogled z DRSI, Cestnim podjetjem, Občino Idrija, Policijsko postajo Nova Gorica in družbo B. d.o.o. Sprejetih je bilo nekaj rešitev, med drugim tudi možnost odkupa stanovanjske hiše. Dne 24. 9. 2015 je upravnemu organu sporočil, da se je z DRSI in Občino za odkup hiše tudi dogovoril. Prosil je, da naj se zato v zadevi ne izda odločbe. Tožena stranka ga je opozorila, da je na podlagi 157. člena ZGO dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora in da je izračun višine nadomestila izdelan na podlagi Uredbe o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila. V nadaljevanju je prvostopni organ pojasnil izračun nadomestila za degradacijo in uzurpacijo po kvalifikaciji in vrednosti prostora. Pri ugotavljanju in vrednotenju glede na značilnost nedovoljene gradnje pod točko "A. Načini izvajanja nedovoljene gradnje" je določil, da se objekt odstrani oziroma poruši ter kot obseg nedovoljene gradnje določil stavbo v bruto površini 86 m2. Poseg je opredelil kot nevarno gradnjo. Ob upoštevanju vrednosti točke za izračun vrednosti nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, določene v 24. členu Uredbe, ki znaša 8 EUR, je opravil izračun, iz katerega izhaja, da znaša nadomestilo 812,7465808 EUR (oziroma 812,75 EUR). Na podlagi 26. člena Uredbe je tožniku odobril plačilo tega zneska v osmih obrokih, pri čemer prvi obrok znaša 112,75 EUR, preostalih sedem obrokov pa 100,00 EUR vsak obrok.

4. Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo št. 35113-59/2015/2 z dne 27. 11. 2015 pritožbo tožnika zoper odločbo upravnega organa prve stopnje zavrnilo. V zvezi s pritožbenimi ugovori, da za nevarno gradnjo ni odgovoren, je tožniku pojasnilo, da je po 157. členu ZGO-1 dolžan kot investitor nevarne gradnje plačati odmerjeno nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora. Nadomestilo je odmerjeno po vrsti in stopnji degradacije in uzurpacije prostora, nadalje glede na vrsto in obseg nedovoljene gradnje, posledice takšne gradnje oziroma objekta, možnosti s prostorskimi akti opredeljene namenske rabe prostora in glede na območje, v katerem je bila taka gradnja izvedena, se izvaja, oziroma stoji takšen objekt, vse pa v skladu s kriteriji za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora.

5. Tožnik v tožbi navaja, da je bila stavba zgrajena že pred letom 1900 in je bila od ceste oddaljena več kot meter. Po drugi svetovni vojni je bila cesta nelegalno razširjena v njegovo parcelo in kasneje do levega vogala njegove stavbe tako, da rob vozišča sega sedaj cca 0,60 m od levega vogala stavbe. Levi vogal strehe stavbe zaradi tega nedovoljenega širjenja cestišča tako sega za cca 0,60 m čez rob vozišča v zračni prostor ceste. Zaradi takega nedovoljenega širjenja vozišča prihaja do trkov več tovornjakov v rob hiše oziroma strehe in je zato tudi prišlo do poškodovanja ostrešja in strehe. Tožnik je upravljavca ceste večkrat opozarjal na nelegalno širjenje cestišča in ga nazadnje tudi tožil zaradi odškodnine za škodo, ki mu je nastala zaradi trka vozila v njegovo stavbo (zadeva P 132/2005 Okrožnega sodišča v Novi Gorici). Zaradi trkov tovornjakov je namreč prišlo do poškodovanja dela strehe in ostrešja, to pa je imelo za posledico izdajo inšpekcijske odločbe, četudi je do poškodb strehe prišlo le zaradi nelegalnega širjenja cestišča in posledično neurejenega prometa, kar bi moral zagotoviti upravljavec ceste. Tožnik se zoper inšpekcijsko odločbo sicer ni pritožil. 6. Tožena stranka, kljub enakemu pritožbenemu ugovoru, v izpodbijani odločbi ni odgovorila na ugovor tožnika, da ne more biti odgovoren za nevarno gradnjo, saj ni ne z aktivnim ne s pasivnim ravnanjem pripomogel k temu, da je objekt postal nevaren. Do takšnega stanja je prišlo zaradi neustreznih ukrepov, oziroma neukrepov upravljavca državne ceste. Ugovarja izračunu nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in dodatno navaja, da je izpodbijana odločba nezakonita tudi zaradi tega, ker je poškodbe saniral in nevarna gradnja v času izdaje odločbe ni več obstajala, s tem pa ni ne dejanske ne pravne podlage za izdajo izpodbijane odločbe. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, tožena stranka pa naj mu povrne stroške postopka.

7. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I izreka:

8. Tožba je utemeljena.

9. V primeru nevarne gradnje pristojni gradbeni inšpektor ustavi gradnjo oziroma prepove uporabo takega objekta ter odredi, da se na objektu oziroma delu objekta v roku, ki ga določi, izvedejo nujna vzdrževalna dela ali pa da se objekt ustrezno obnovi ali odstrani (154. člen ZGO-1). Po določbi 12. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je kot nedovoljena gradnja opredeljena nelegalna gradnja, neskladna gradnja, nevarna gradnja in nelegalni kop. ZGO-1 v petem odstavku 157. člena določa, da inšpekcijski zavezanec plača nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve po uradni dolžnosti, kadar v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ali spremembe gradbenega dovoljenja ugotovi, da se ta nanaša na določeno vrsto nedovoljene gradnje ali ko mu pristojni gradbeni inšpektor pošlje odločbo, ki jo je izdal na podlagi določb od 152. do vključno 155. člena ZGO-1, torej tudi v primeru nevarne gradnje iz 154. člena ZGO-1. Kriterije za izračunavanje višine nadomestila in način njegovega plačila v skladu s tretjim odstavkom 157. člena določa z uredbo Vlada RS. Skladno s tem je Vlada RS sprejela Uredbo o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila (v nadaljevanju Uredba).

10. V zadevi ni sporno, da je bil tožniku zaradi nevarne gradnje, oziroma stanja dela ostrešja na jugozahodu strehe njegove stavbe, ki je v katastru stavb označena s št. 135 k.o. ... in stoji na parc. št. *30 k.o. ..., izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nevarne gradnje po 154. členu ZGO-1. Odločba, s katero je bil tožniku izrečen inšpekcijski ukrep, je postala dokončna in pravnomočna. Glede na navedeno, so tudi po mnenju sodišča izpolnjeni pogoji za odmero nadomestila iz petega odstavka 157. člena ZGO-1. Lastnik objekta namreč po mnenju sodišča odgovarja za nevarno gradnjo, ne glede na okoliščine, v katerih je ta nevanra gradnja nastala.

11. Ne glede na navedeno, pa je po mnenju sodišča ugovor tožnika, ki se nanaša na samo odmero nadomestila, utemeljen. Uredba določa kriterije za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora (v nadaljevanju nadomestilo), ko se izvaja ali je izvedena nedovoljena gradnja (ob upoštevanju določbe 12. točke prvega odstavka 2. člena ZGO-1), torej tudi nevarna gradnja in ureja način plačila tega nadomestila (1. člen Uredbe). Stopnja degradacije in uzurpacije prostora se ugotavlja in vrednoti na podlagi značilnosti območja, kjer se je izvedla ali se izvaja nedovoljena gradnja ter na podlagi značilnosti in vrste nedovoljene gradnje same (2. člen Uredbe). Pri izračunu je treba upoštevati ali je zavezanec izvedel ali izvaja nedovoljeno gradnjo in ali je s tem posegel v prostor, kar pa v izpodbijani odločbi ni ugotovljeno in tudi ni obrazloženo. Po mnenju sodišča je, glede na določbe ZGO-1 in Uredbe, pri izračunu nadomestila treba upoštevati spremembo volumenskih in površinskih gabaritov, ki so nastali s posegom v prostor, česar pa tožena stranka ni storila niti ni v izpodbijani odločbi obrazložila. Tožena stranka je, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, v točki "C. II obseg nedovoljene gradnje" kot površino nevarne gradnje namreč upoštevala bruto etažno površino celotne stavbe, čeprav iz odločbe inšpektorja izhaja, da je nevarna gradnja le jugozahodni del strehe stavbe. Iz odločbe tako ni razvidna površina dela ostrešja, katere obnova je bila, s sicer pravnomočno inšpekcijsko odločbo, naložena tožniku. V tem delu je dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno, zato je tudi iz tega razloga treba izpodbijano odločbo odpraviti. Po mnenju sodišča je kot bruto etažno površino treba v konkretnem primeru upoštevati le bruto površino dela stavbe, ki je nevarna gradnja in jo je bilo treba obnoviti, ne pa bruto površino celotno stavbo. Predmet inšpekcijskega postopka je bil namreč le nevaren del stavbe in ne stavba v celoti, kot zmotno izhaja iz izpodbijane odločbe.

12. Vprašljiva je tudi uporaba 12. člena Uredbe (izgrajenost oziroma dokončnost nedovoljene gradnje), saj predmet inšpekcijskega postopka v konkretnem primeru ni bil dokončan objekt (točka e) prvega odstavka 12. člena Uredbe), temveč le poškodovani del objekta. Sodišče ugotavlja, da v izpodbijani odločbi ni obrazloženo, na kakšni podlagi je upravni organ opredelil stopnjo izgrajenosti objekta in zato tudi v tem delu izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Enako to velja tudi glede skladnosti nedovoljene gradnje z namensko rabo prostora (14. člen Uredbe). Iz celotne Uredbe po oceni sodišča izhaja, da je ta prilagojena predvsem primerom izračunavanja višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora za objekte, ki so izgrajeni ali se gradijo kot nelegalna gradnja, kot neskladna gradnja ali kot nevarna gradnja. V konkretnem primeru pa gre za legalno izgrajen stanovanjski objekt, ki je zaradi naknadnega posega v delu objekta postal nevarna gradnja in torej ne za nov objekt, ki bi bil izgrajen zgrajen kot taka gradnja, kar pa je pri izračunu nadomestila treba upoštevati.

13. Skladno z navedenim, sodišče ugotavlja, da upravni organ v izpodbijani odločbi ni obrazložil, zakaj je uporabil določen kriterij Uredbe in zato izpodbijane odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. To je bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), s tem pa razlog, zaradi katerega je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo.

14. Glede na navedeno je sodišče izpodbijano odločbo na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka ugotoviti vse okoliščine dejanskega stanja v skladu z navodili sodišča ter ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti.

K točki II izreka:

15. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, je tožeča stranka po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče, skladno z določbo 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu, odmerilo v pavšalnem znesku 347,70 EUR (285,00 EUR in 22 % DDV), glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je zastopal odvetnik.