Jedro

Po prvem odstavku 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom, razen če izpodbija samo odločitev o stroških. Citirana zakonska določba je jasna. Le v primeru, če dolžnik izpodbija samo stroškovno odločitev, torej zgolj stroškovno odločitev sklepa o izvršbi, je vloženo pravno sredstvo pritožba in o njej kot pristojno odloča višje sodišče (četrti odstavek 6. člena ZIZ). V kolikor pa dolžnik sklepa, s katerim je dovoljena izvršba, ne izpodbija le v odločitvi o stroških, temveč tudi v delu dovoljene izvršbe, vloženo pravno sredstvo predstavlja ugovor. Za odločanje o njem je pristojno sodišče prve stopnje (54. člen ZIZ).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 3. 6. 2013 (odločitev, da se pritožba dolžnice šteje za umaknjeno), razveljavi.

II. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje z dne 12. 11. 2012 v II. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

K I. točki izreka:

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom VL 109376/2011 z dne 3. 6. 2013 štelo pritožbo dolžnice za umaknjeno. Odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo, da dolžnica ni plačala sodne takse za pritožbo.

2. Proti temu sklepu se dolžnica pritožuje. Prereka terjatev, ki jo izterjuje upnik in trdi, da so bile takse plačane.

3.Pritožba je utemeljena.

4. Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje s sklepom VL 109376/2011 z dne 12. 11. 2012 pod I. točko izreka dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe, to je na nepremičnine dolžnice, pod II. točko izreka pa odločilo o stroških upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom izvršbe. Upnikove stroške je naložilo v plačilo dolžnici.

5. Zoper citirani sklep je dolžnica ugovarjala. Sodišče prve stopnje je njeno vlogo štelo za ugovor zoper I. točko izreka prvostopenjskega sklepa in za pritožbo zoper II. točko izreka prvostopenjskega sklepa. Dolžnico je s plačilnima nalogoma z dne 11. 12. 2012 pozvalo na plačilo sodne takse za ugovor (v znesku 12,00 EUR) in s plačilnim nalogom z dne 23. 1. 2013 na plačilo sodne takse za pritožbo (v znesku 33,00 EUR). Ker dolžnica slednjega zneska ni poravnala, je prvostopenjsko sodišče pritožbo dolžnice v delu zoper II. točko izreka sklepa, s katerim je dovolilo izvršbo z novim sredstvom izvršbe z dne 12. 11. 2012 in dolžnici naložilo stroške predloga upnika, z izpodbijanim sklepom štelo za umaknjeno.

7. Po prvem odstavku 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom, razen če izpodbija samo odločitev o stroških. Citirana zakonska določba je jasna. Le v primeru, če dolžnik izpodbija samo stroškovno odločitev, torej zgolj stroškovno odločitev sklepa o izvršbi, je vloženo pravno sredstvo pritožba in o njej kot pristojno odloča višje sodišče (četrti odstavek 6. člena ZIZ). V kolikor pa dolžnik sklepa, s katerim je dovoljena izvršba, ne izpodbija le v odločitvi o stroških, temveč tudi v delu dovoljene izvršbe, vloženo pravno sredstvo predstavlja ugovor. Za odločanje o njem je pristojno sodišče prve stopnje (54. člen ZIZ).

8. Ker dolžnica v vloženem pravnem sredstvu zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom izvršbe ni izpodbijala zgolj stroškovno odločitev, temveč se je pritožila tudi zoper dovolitev izvršbe, je prvostopenjsko sodišče napačno vloženo pravno sredstvo obravnavalo ločeno kot ugovor in pritožbo. Navedbe, s katerimi dolžnica prereka stroškovno odločitev, bi moralo sodišče prve stopnje obravnavati v okviru ugovornega postopka skladno z določbo prvega odstavka 53. člena ZIZ. Posledično napačnemu obravnavanju je prvostopenjsko sodišče dolžnici nepravilno naložilo sodno takso ločeno za ugovor in pritožbo. Taksne obveznosti dolžnice za pritožbo zoper stroškovno odločitev v sklepu o dovolitvi izvršbe v obravnavanem primeru ni, saj je dolžnica prerekala tudi dovolitev izvršbe in se vloženo pravno sredstvo zoper tak sklep šteje za ugovor, za katerega je dolžnica plačala sodno takso. Napačni pravni pouk o pravnem sredstvu na dovoljenost pravnega sredstva - vrsto pravnega sredstva, ne vpliva, saj so pravna sredstva predpisana z zakonom. Izpodbijani zaključek, da se dolžničina pritožba zaradi neplačane takse šteje za umaknjeno, je po navedenem nepravilen. Pritožbeno sodišče je pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ter pod točko II tega sklepa sprejelo odločitev o pritožbi dolžnice zoper stroškovno odločitev.

K II. točki izreka:

9. S sklepom z dne 12. 11. 2012 je sodišče pod I. točko dovolilo izvršbo z novim sredstvom izvršbe, pod II. točko izreka pa odločilo o upnikovih stroških predloga in jih naložilo v plačilo dolžnici.

10. Zoper navedeni sklep je dolžnica vložila ugovor, v katerem je prerekala terjatev, kot tudi stroškovno odločitev, in sicer z navedbami, da ugovarja predlogu za izvršbo po višini in po temelju. Sodišče prve stopnje je ugovorne navedbe, s katerimi se je dolžnica protivila nadaljevanju izvršbe, zavrnilo s sklepom z dne 18. 1. 2013 ter je sklep postal pravnomočen dne 20. 2. 2013. Ker prvostopenjsko sodišče v ugovornem postopku v nasprotju s prvim odstavkom 53. člena ZIZ ni odločilo o ugovoru v celoti - ni namreč odločilo o ugovornih navedbah dolžnice zoper stroškovno odločitev, je o teh odločilo pritožbeno sodišče. 11. Dolžnica v ugovoru razlogov, s katerimi je sodišče prve stopnje upniku odmerilo stroške v višini 42,24 EUR in jih naložilo v plačilo dolžnici, ne izpodbija. Pritožbeno sodišče je zato opravilo zgolj uradni preizkus izpodbijane odločitve (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). Ta je pokazal, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka.

12. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da so bili stroški, nastali upniku z vložitvijo predloga za novo sredstvo izvršbe, to je stroški sestave predloga v višini 25,20 EUR, kot jih določa tarifna številka 3466 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) z 20 % DDV, ker upnika zastopa pooblaščenec, ki je davčni zavezanec, po tarifni številki 6007 ZOdvT ter stroški sodne takse v višini 12,00 EUR, potrebni stroški za izvršbo. Predmetni postopek teče že od 1. 7. 2011 na več različnih sredstev (premičnino, plačo in denarna sredstva dolžnice pri organizacijah za plačilni promet). Ker izvršba vse do sedaj na teh sredstvih ni bila uspešna, saj upnik ni poplačan, je upnik utemeljeno podal predlog na novo sredstvo izvršbe, to je na nepremičnine dolžnice, s ciljem poplačila iz premoženja dolžnice. Posledično temu, da je predlog na novo sredstvo izvršbe potreben za izvršbo, so tudi stroški tega predloga potrebni.

13. Ker mora dolžnik na zahtevo upnika le temu povrniti stroške, potrebne za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ), je sodišče prve stopnje upnikove stroške predloga za novo sredstvo izvršbe, upniku, ki je podal zahtevek za njihovo povrnitev, utemeljeno naložilo dolžnici.

14. Pritožba dolžnice se po obrazloženem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka sklepa sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih dolžnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).