Jedro

Izločitveni upnik z zamudo roka za prijavo izločitvene pravice ne izgubi stvarne pravice, ki je pravni temelj izločitvene pravice, ampak le možnost zahtevati izročitev stvari v stečajnem postopku.

Izločitveni upnik lahko v stečajnem postopku pridobi izvršilni naslov za uresničitev izločitvene pravice, vendar le za pravočasno prijavljeno izločitveno pravico.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Predsednica stečajnega senata prvostopnega sodišča je kot prepozno zavrgla upnikovo prijavo terjatve ("na sklenitev pogodbe o nakupu stanovanja").

J.S. se je zoper navedeni sklep pritožil kot "stečajni" oz.

"izločitveni" upnik. Uveljavljal je pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka in napačne uporabe zakona, predlagal pa razveljavitev izpodbijanega sklepa. Pri tem ni priglasil pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Iz vsebine vloge J.S. z dne 28.1.2000, naslovljene kot "prijava v stečajno maso", izhaja, da je J.S. prijavil terjatev na sklenitev pogodbe o nakupu (odkupu) stanovanja, ki jo je v denarju ovrednotil v znesku 737.136,40 SIT. Ker gre pri navedeni terjatvi za pravico zahtevati določeno izpolnitev, se pokaže, da je J.S. dejansko prijavil obligacijsko pravico (kar je pravilno ugotovilo tudi prvostopno sodišče), ne pa stvarne pravice.

Vendar pa to v obravnavani zadevi ni odločilnega pomena. Tudi če bi ocenili, da iz vsebine vloge z dne 28.1.2000 izhaja, da je J.S. prijavil izločitveno pravico (kar bi bilo možno, saj iz vloge izhaja, da je predlagal, da se "stanovanje izloči iz stečajne mase"), to namreč ne bi vplivalo na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Čeprav začetek stečajnega postopka ne vpliva na obstoj izločitvene pravice, pa mora tudi izločitveni upnik svojo pravico (zahtevek na izročitev stvari (v konkretnem primeru stanovanja), ki je predmet izločitvene pravice) v tem postopku prijaviti (7. odst. 137. čl. ZPPSL), in sicer v roku iz 1. odst. 137. čl. ZPPSL. Če je o izločitveni pravici v teku pravdni postopek, pa mora v prijavi navesti tudi sodišče, pred katerim teče postopek, in označbo spisa (4. odst. 137. čl. ZPPSL).

Vendar pa zamuda roka za prijavo izločitvene pravice in zavrženje prepozne prijave (po 8. odst. 137. čl. ZPPSL) nimata za posledico izgube stvarne pravice, ki je pravni temelj izločitvene pravice, ampak imata za posledico samo izgubo možnosti zahtevati izročitev stvari (v konkretnem primeru stanovanja) v stečajnem postopku. Gl. pravno mnenje VS RS, občna seja, 14.12.1995 - dr. Janez Šinkovec in Drago Škerget: "Zakon o finančnem poslovanju z uvodnimi pojasnili in Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji s komentarjem", Založniška hiša Primath, Ljubljana 1999, str. 304, 19. (VSL, sklep III Cpg 32/99) - Renato Vrenčur: "Izguba pravic izločitvenih upnikov", Podjetje in delo 8/1996/XXII, str. 1364-1371. Tako se ni mogoče strinjati s stališčem J.S., da bi bilo kljub prepozni prijavi v stečajnem postopku izločitveno pravico treba obravnavati, ker naj bi bilo očitno, "da bo s pravnomočno sodbo stečajnemu" upniku šele nastala izvršljiva pravica". Izločitveni upnik sicer lahko v stečajnem postopku pridobi izvršilni naslov za uresničitev izločitvene pravice (3. odst. 143. čl. ZPPSL), vendar le za pravočasno prijavljeno izločitveno pravico. Stečajni upravitelj in upniki se namreč izjavijo le o takšni (pravočasno prijavljeni) izločitveni pravici (prim. 1. in 2. odst. 143. čl. ZPPSL). Gl. VSL, III Cpg 32/99. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo J.S. kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (15. čl. ZPPSL v zvezi s 1. odst. 498. čl. in 2. tč. 365. čl. "novega" Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99)). Glede na vse navedeno se namreč pokaže, da sklep o zavrženju prijave J.S. kot prepozne ni nezakonit niti nepravilen.