Jedro

Prošnja za oprostitev plačila sodnih taks, ki jo prosilec vloži dva meseca po tem, ko je upravni spor končan, je glede na to, da taksna obveznost nastane z dnem vložitve vloge stranke, oziroma z dnem vročitve odločitve sodišča stranki, prepozna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče zavrglo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Pojasnilo je, da je tožnik vložil predlog za oprostitev plačila sodnih taks 6.5.2005, po tem, ko je prvostopno sodišče na podlagi njegovega umika ustavilo pritožbeni postopek v zvezi z njegovo pritožbo zoper sodbo prvostopnega sodišča, opr. št. U 1893/2004-6 z dne 20.1.2005, in sicer s sklepom z dne 24.2.2005, ki ga je tožnik prejel 1.3.2005. Svojo odločitev je oprlo na 4., 5., 13. in 14. člen Zakona o sodnih taksah (ZST-UPB1, Uradni list RS, št. 20/04).

Zoper sklep prvostopnega sodišča se tožnik pritožuje. Prejema namreč skromne prihodke, in sicer le pokojnino v višini 100.000,00 SIT mesečno, odplačuje pa tudi kredit v višini 30.000,00 SIT mesečno, torej mu za življenje ostane le 70.000,00 SIT. S plačilom sodnih taks bi mu bila torej občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja, in bi bilo njegovo življenje ogroženo. Pritožbi prilaga dokazila.

Pritožba ni utemeljena.

Kot je tožniku pravilno pojasnilo že prvostopno sodišče, nastane taksna obveznost za plačilo sodne takse po 4. členu ZST za tožbo takrat, ko je tožba vložena, za prvostopno sodbo takrat, ko je tožniku sodba vročena, za pritožbo takrat, ko vloži pritožbo. Tožnik je bil torej sodno takso za tožbo dolžan plačati ob vložitvi tožbe, za prvostopno sodbo ob njeni vročitvi in za pritožbo ob njeni vložitvi. Tega pa ni storil, niti ni v nobenem od navedenih trenutkov zaprosil za oprostitev plačila sodnih taks. Res je, da se po 1. odstavku 13. člena ZST stranka lahko v celoti oprosti plačila sodnih taks, če bi se zaradi plačila sodne takse občutno zmanjšala sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Vendar pa je treba tak predlog vložiti pravočasno, saj po 14. členu ZST oprostitev učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse nadaljnje vloge in dejanja, za katere je obveznost nastala tega dne ali pa pozneje. Glede na te določbe je tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnik prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks vložil prepozno, saj jo je vložil dva meseca po tem, ko je prejel zadnjo odločitev sodišča, to je sklep sodišča o ustavitvi pritožbenega postopka, izdan 24.2.2005, in tožniku vročen 1.3.2005, in sicer na njegov predlog za umik pritožbe, ki ga je sodišče prejelo 23.2.2005, prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks pa je vložil 6.5.2005. Ker je torej tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks v celoti prepozen, je prvostopno sodišče odločilo pravilno in zakonito, ko ga je zavrglo. Glede na to je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep prvostopnega sodišča. V skladu z 2. odstavkom 13. člena ZST pa lahko tožnik zaprosi za obročno plačilo sodnih taks. To pa tožnik lahko uveljavlja pred sodiščem le do tedaj, dokler ne bo taks plačal oziroma bo zaradi neplačila sodnih taks sodišče zadevo odstopilo v izterjavo pristojnemu davčnemu organu (29. člen ZST).