Jedro

V izvršbi na podlagi pravnomočne sodbe o določitvi preživnine, dolžnik ne more ugovarjati ugovora pobotanja, ker sta bila po njegovih trditvah starša dogovorjena, da vzdržujeta vsak enega otroka.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnice izdalo sklep o izvršbi na podlagi pravnomočne sodbe.

Proti temu sklepu je ugovarjal dolžnik, da je terjatev poravnana.

Stranki sta se namreč v pravdnem postopku zavezali plačevati preživnino za svoja otroka. Do denarnih prihodov ni prihajalo, saj sta bili preživnini enaki in plačani. Upnica želi prikriti, da je D. K. dopolnil 18 let, zato ni več razlogov za plačevanje preživnine.

Dolžnik še vedno skrbi za sina, ki je pri njem, saj še ni končal šolanja.

Na vložen ugovor je upnica odgovorila. Dolžnik je dolžan plačevati preživnino na podlagi sodne odločbe in obvestila Centra za socialno delo. Enako obveznost je imela upničina mati do sina. Dosedaj ni bilo razlogov, da bi vlagali pritožbo, saj sta se terjatvi sproti pobotali. Sedaj pa je D.K. šolanje končal, postal polnoleten in s tem je obveznost matere prenehala. D. K. bi lahko preživnino, če bi mu še šla, uveljavljal le sam, ne more je pa več pobotati s terjatvijo do mladoletne upnice.

Pritožba ni utemeljena.

Ne glede na to, kako sta starša izvrševala pravnomočno sodno odločbo, s katero sta oba imela dolžnost plačevati preživnino za svoja otroka, je treba pojasniti, da je po 5. točki 341. člena ZOR izključen pobot terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja. V konkretnem primeru se je zakonita zastopnica odločila, da bo vložila izvršbo na podlagi pravnomočne sodne odločbe. Ugovor dolžnika, da še zmeraj vzdržuje sina, ki je sedaj polnoleten, tako ne more predstavljati razloga, ki je naštet v 55. členu ZIZ.

Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da gre za neutemeljen ugovor, ki ga je odstopilo višjemu sodišču, ki je o tem odločilo kot o pritožbi (54. člen ZIZ).

Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, med postopkom pa ni bilo zaslediti nobene kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo pritožbo treba zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).