Jedro

Zaznamba izbrisne tožbe, vložene zaradi izbrisa zaznambe podaljšanja veljavnosti stavbne pravice, je bila pravilno dovoljena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (2. in 3. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je na podlagi tožbe predlagateljice in potrdila sodišča o vložitvi izbrisne tožbe (zadeva I Pg 110/2022 pri Okrožnem sodišču v Novem mestu) pri osnovnem pravnem položaju uvodoma navedene nepremičnine dovolila zaznambo izbrisne tožbe, vložene zaradi izbrisa zaznambe podaljšanja veljavnosti stavbne pravice. Imetnik slednje je družba A., nastanitve, gradbeništvo, posredovanje d.o.o., ki je zoper odločitev vložila ugovor. Zemljiškoknjižna sodnica je v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa imetnici stavbne pravice priznala udeležbo, nato pa v 2. točki izreka njen ugovor zavrnila ter odločila, da sama trpi svoje stroške ugovornega postopka.

2. Zgoraj navedena družba sklep o ugovoru izpodbija s pritožbo, v kateri povzema vsebino svojega ugovora in sicer da pogoji za predlagano zaznambo niso izpolnjeni, da je predlagateljica tožbo poimenovala izbrisna tožba, dejansko pa s tožbo ne zahteva izbrisa vknjižbe, temveč ugotovitev neveljavnosti zaznambe spremembe pri izvedeni pravici pritožnice in vzpostavitev drugačnega zemljiškoknjižnega stanja. Z izbrisno tožbo ne bo odločeno o njeni izvirni pravici. Po jezikovni razlagi 243. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) so predmet izbrisne tožbe zgolj vknjižbe določene pravice. Pri tem je treba upoštevati, da se pravice v zemljiško knjigo vpisujejo z vknjižbo in predznambo, ne pa z zaznambo. Pri zaznambi ne pride do kršitve knjižene pravice. Sodišče na ugovorne navedbe ni odgovorilo in se posledično 2. točka izreka ne da preizkusiti. Prav tako je v zvezi z obstojem pogojev za vpis zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožnica meni, da vpis ne bi smel biti dovoljen in je zato upravičena do povrnitve stroškov.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče je v izpodbijanem sklepu obrazloženo odgovorilo na ugovorne očitke imetnice stavbne pravice, ki jih ta ponavlja v pritožbi. Drugačna trditev v pritožbi ne drži. Pritožbeno sodišče zavrača tudi očitke o zmotni uporabi materialnega prava pri presoji pogojev za vpis. Utemeljitve sodišča prve stopnje ne bo prepisovalo; iz nje je razvidno, da je sodišče pretehtalo vsebino tožbe, ki v tej zadevi predstavlja podlago za vpis in zavzelo stališče, da gre za izbrisno tožbo v smislu 243. in 244. člena ZZK-1. Iz razlogov sklepa ob tem izhaja, da je za predlagateljico - tožnico v izbrisni tožbi - sporen vpis podaljšanja trajanja stavbne pravice, sprememba njenega trajanja pa glede na stvarnopravno ureditev instituta stavbne pravice predstavlja spremembo v vsebini stavbne pravice (ki jo je glede na zakonsko ureditev mogoče vpisati z izbrisom obstoječe in vknjižbo nove stavbne pravice).

5. To (pravilno) naziranje je pritožba obšla. Tehtnih protiargumentov nima. Sklicuje se na to, da je bila zemljiškoknjižna sprememba trajanja pravice (s predhodno vpisanih dvanajst let na nedoločen čas) vpisana z zaznambo. Kot je razumeti, iz tega izpeljuje zaključek, da ni šlo za vpis pravice, temveč dejstva. To je pravno zmotno. Z zaznambami se praviloma vpisujejo pravna dejstva glede nepremičnine oziroma imetnika pravic na nepremičnini, ki jih določa zakon (glej 22. člen ZZK-1). V konkretnem primeru pa predmet vpisa, ki se izpodbija z izbrisno tožbo, glede na zgoraj navedeno ni zaznamba dejstva. Nanaša se na pravico oz. njeno podaljšanje, kar pomeni "dodatno" obremenitev lastninske pravice na relevantni zemljiški parceli. Okoliščina, da je bila sprememba vsebine stavbne pravice vpisana z zaznambo, tega ne more spremeniti. Sodna praksa tudi ne izhaja iz stroge jezikovne razlage določbe 243. člena ZZK-1. Vrhovno sodišče je že dovolilo izbrisno tožbo zoper zaznambe (ko je šlo za relevantno povezanost vpisov), pa tudi zoper poočitev,1 ko je šlo po vsebini za vknjižbo.2 Pritožbeno sklicevanje na odsotnost izvirno pridobljene pravice je pri presoji pogojev za zaznambo izbrisne tožbe nepomembno.

6. Zaznamba izbrisne tožbe, vložene zaradi izbrisa zaznambe podaljšanja veljavnosti stavbne pravice, je bila pravilno dovoljena.

7. Neutemeljeno pritožbo, ki je prestala tudi preizkus z vidika uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbeno sodišče zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

1 Pomožen vpis, namenjen vpisovanju sprememb podatkov o nepremičnini in sprememb podatkov o imetniku pravice. 2 Glej npr. odločbi VS RS II Ips 4/2022 z dne 1. 6. 2022 in II Ips 882/2009 z dne 20. 6. 2013.