Jedro

Sodišče prve stopnje se je pri oceni višine nadomestila zaradi odmere predujma pravilno oprlo na podatke iz listine, ki jo je, skupaj s predlogom za začetek postopka prisilne poravnave, predložil dolžnik.

Izrek

Pritožba zoper 2. točko izreka v znesku 9.413,18 EUR se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem obsegu potrdi.

Obrazložitev

(1) Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje začelo postopek prisilne poravnave nad dolžnikom M., d.o.o. (1. točka izreka sklepa) in odločilo, da mora dolžnik v 15 dneh po vročitvi tega sklepa založiti predujem za stroške postopka prisilne poravnave v višini 12.727,68 EUR, sicer bo sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave in izdalo sklep o začetku stečajnega postopka (2. točka izreka sklepa). Nadalje je sklenilo, da ima upniški odbor tri člane in jih imenovalo (3. točka izreka sklepa) ter odločilo, da se za upravitelja imenuje K. A. K. (4. točka izreka sklepa), ki opravlja naloge in pristojnosti upravitelja preko pravnoorganizacijske oblike, kot je vpisana v poslovni register (5. točka izreka sklepa).

(2) Zoper del 2. točke izreka izpodbijanega sklepa v znesku 9.413,18 EUR se pritožuje dolžnik. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predujem odmeri v znesku 3.314,50 EUR.

(3) Pritožba ni utemeljena.

(4) V postopku prisilne poravnave sodišče s sklepom o začetku postopka prisilne poravnave naloži predlagatelju, da založi predujem za kritje stroškov prisilne poravnave (3. odstavek 153. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Ur.l. RS št. 126/2007 s kasnejšimi spremembami; nadalje: ZFPPIPP), pri čemer sodi med stroške prisilne poravnave nagrada upravitelja. Po določbi 2. odstavka 103. člena ZFPPIPP nagrada upravitelja v postopku prisilne poravnave vključuje: nadomestilo za preizkus terjatev, nadomestilo za izdelavo poročila o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave, nadomestilo za izdelavo poročila o vpisu in vplačilu novih delnic in nadomestilo za opravljanje nadzora upravitelja po 171. členu ZFPPIPP.

(5) ZFPPIPP določa še, da se nadomestila iz 1., 2. in 3. točke določijo v sorazmerju s številom pravočasno prijavljenih terjatev, nadomestilo iz 4. točke pa za vsak mesec trajanja postopka prisilne poravnave (3. odstavek 103. člena ZFPPIPP), pri čemer so podrobnejša pravila o odmeri nagrade predpisana s Pravilnikom o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (Ur. l. RS št. 91/2008 s kasnejšimi spremembami; nadalje: Pravilnik).

(6) Sodišče prve stopnje je predujem določilo na podlagi ocene nadomestil iz 2. odstavka 103. člena ZFPPIPP, vključenih v nagrado upravitelja. Pri tem je na podlagi seznama terjatev, priloženega predlogu za začetek postopka upoštevalo, da bo v postopku predvidoma pravočasno prijavljenih 17 terjatev ter da bo, ob upoštevanju povprečnega trajanja postopkov prisilne poravnave, postopek trajal 6 mesecev. Sodišče je tako ocenilo nadomestilo za preizkus terjatev (tč. 1) v višini 1.041,70 EUR, nadomestilo za izdelavo poročila o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave (tč. 2) prav tako v višini 1.041,70 EUR ter nadomestilo za opravljanje nadzora upravitelja (tč. 4) v višini 1.420,50 EUR mesečno oziroma za čas 6 mesecev skupaj v višini 8.523,00 EUR. Skupni znesek ocenjene višine nadomestil je povečalo za 20% DDV ter dolžniku naložilo plačilo predujma v skupnem znesku 12.727,68 EUR.

(7) Pritožnik glede ocenjene višine nadomestila za preizkus terjatev in nadomestila za izdelavo poročila o izidu glasovanja o sprejetju prisilne poravnave navaja, da je zmotna ocena sodišča prve stopnje, da bo prijavljenih 17 terjatev, saj bosta pravočasno prijavljeni kvečjemu 2 terjatvi. Navaja, da sodišče pri skupni oceni prijavljenih terjatev ne bi smelo upoštevati zavarovanih terjatev, saj nanje potrjena prisilna poravnava ne vpliva in njihovi imetniki o sprejetju prisilne poravnave ne glasujejo. Meni, da sodišče ne bi smelo upoštevati števila terjatev kot izhaja iz Revidiranega poročila o finančnem poslovanja, saj je bilo to izdelano na dan 30. 06. 2010, temveč bi smelo upoštevati zgolj terjatve, ki so še obstajale na dan 13. 09. 2010, ko se je začel postopek prisilne poravnave.

(8) Po presoji pritožbenega sodišča pritožnik s prvo navedenim ugovorom, v okviru preizkusa ocenjene višine nadomestila zaradi določitve višine predujma, ne more uspeti. V tej fazi postopka je mogoče šteti tudi tako, kot je to storilo sodišče prve stopnje, torej da lahko terjatev v postopku prisilne poravnave prijavi vsak upnik (1. odstavek 59. člena ZFPPIPP), saj je odločitev o uveljavljanju ločitvene pravice odvisna od vsakega posameznega upnika.

(9) Trditev pritožnika, da so bile pred začetkom postopka prisilne poravnave nekatere terjatve poravnane, pa predstavlja pritožbeno novoto. Sodišče prve stopnje se je pri oceni števila terjatev oprlo na podatke iz listine, ki jo je, skupaj s predlogom za začetek postopka prisilne poravnave, predložil dolžnik. Ker niso izkazani upravičeni razlogi za navedbo novih dejstev, pritožbeno sodišče te navedbe ni moglo upoštevati (1. odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

(10) Glede nadomestila za opravljanje nadzora upravitelja pa pritožba navaja, da sodišče ne bi smelo upoštevati knjigovodske vrednosti sredstev družbe iz bilance stanja, temveč tržno vrednost sredstev družbe iz Poročila pooblaščene ocenjevalke vrednosti podjetij. Poleg tega naj bi sodišče napačno upoštevalo dejansko prakso glede trajanja postopkov, saj bi moralo upoštevati najkrajše zakonske roke.

(11) Kot na podlagi ZFPPIPP določa Pravilnik, je višina nadomestila upravitelja za opravljanje nadzora (in s tem tudi višina določenega predujma) odvisna od višine zneska sredstev v bilanci stanja (1. odstavek 12. člena Pravilnika). Sodišče prve stopnje torej tudi v tem delu ni zmotno uporabilo materialnega prava.

(12) Prav tako tudi ni utemeljena pritožba v delu, ko izpodbija oceno sodišča glede trajanja postopka. Pravno relevantna je namreč ocena dejanskega trajanja postopka. Ocena sodišča, da bo predmetni postopek trajal toliko, kot povprečno trajajo postopki prisilne poravnave, torej 6 mesecev pa, po presoji pritožbenega sodišča, tudi ni bila napačna.

(13) Tudi očitek glede povišanja odmerjenega zneska za DDV ni utemeljen. Iz navedenih določb ZFPPIPP izhaja, da naj bi založeni predujem zadoščal za pokritje stroškov. V kolikor je upravitelj zavezan za plačilo DDV, se njegova nagrada poveča za ta znesek (2. člen Pravilnika), sicer pa se višek založenega predujma vrne predlagatelju.

(14) Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, prav tako pa niso podane kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 121. členom ZFPPIPP ). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zoper 2. točko izreka izpodbijanem obsegu kot neutemeljeno zavrnilo in v tem delu potrdilo sklep prvostopenjskega sodišča (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 121. členom ZFPPIPP).